Veselje po uspešno opravljenem delu. Na sliki z leve sošolca in prijatelja Gorazd Šifrer, mecen projekta, in Aleš Lombergar, restavrator, ter Jure Mesarič, keramičar, ki je sodeloval pri vgradnji številčnice na Prvi gimnaziji..
Aleš Lombergar in Gorazd Šifrer sta lani rekonstruirala številčnico ure na Prvi gimnaziji, letos se lotevata še večjega in zahtevnejšega projekta. Uredila bosta vse štiri številčnice na zvoniku stolnice ter jim vrnila rimske številke in zlate kazalce.

V lanskem letu se je včasih zdelo, da se je zaradi epidemije koronavirusa čas ustavil, a prav takrat je ponovno začela teči ena najlepših ur v Mariboru. 

Uro na Prvi gimnaziji Maribor je od leta 1873, ko je bila stavba zgrajena, že pošteno najel zob časa, prav tako je večkrat spremenila svoj izgled. Nekdanja dijaka Aleš Lombergar in Gorazd Šifrer sta se v lanskem letu, ko je šola praznovala 170-letnico, lotila njene obnove. 

Po dolgih letih sta obudila spečo lepotico z zlatimi kazalci v grafični podobi, kakršno je imela daljnega leta 1873.

Ura na Prvi gimnaziji preden sta Aleš Lombergar in Gorazd Šifrer rekonstruirala številčnico. Zelo neposrečena številčnica in črni kazalci so kazali nek drug, zdaj že pretekli čas.

Ideja se je rodila med obujanjem spominov na gimnazijske čase

Nekdanjim dijakom Prve gimnazije, med katerimi sta tudi Lombergar in Šifrer, je epidemija odnesla praznovanje obletnice. Kot je povedal Lombergar, se jim je ponovila usoda iz leta 1980, ko zaradi smrti Josipa Broza Tita niso smeli imeti maturantskega plesa. 

»Da bi vseeno obeležili dogodek, sem na Facebooku ustanovil skupino 'Prva gimnazija 1980', kjer smo objavili stotine fotografij in obujali spomine tako intenzivno, kot še nikoli doslej, ko smo se srečevali v živo,« je dodal Lombergar. 

Pod eno izmed objav v skupini se je vnela živahna razprava o številčnici. Lombergar je neposrečeno številčnico na uri z dvema pomočnikoma popravil že leta 1979, a so jo med obnovo fasade leta 2000 spet pogršali. Med nekdanjimi dijaki je zato padla ideja, da bi jo tokrat uredili enkrat za vse večne čase.

Skupaj z nekdanjim sošolcem in notarjem Gorazdom Šifrerjem sta se tako lotila rekonstrukcije številčnice in ji vrnila prvotno podobo z rimskimi številkami. 

Končana ura s kazalcema, ki sta pozlačena z zlatimi lističi trojne debeline. Posnetek je naredil Andrej Walter z dronom.

Obnovo bodo dočakale štiri številčnice s premerom treh metrov

Podobno zgodbo imajo tudi ure na Stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika, ki so ji ob zadnji obnovi leta 1969 namesto rimskih številk narisali črte. Vrnitev sijaja na zvonik stolnice je naslednji projekt, ki se ga lotevata Lombergar in Šifrer.

»Če sva uro na Prvi gimnaziji rekonstruirala iz ljubezni do najine šole, pa bova uro na stolnici rekonstruirala iz ljubezni do rodnega Maribora,« pravi Lombergar. 

Bo obnova številčnic na stolni cerkvi zahtevnejša? »Zagotovo,« odgovarja Lombergar: »Čeprav je naloga enaka, kot je bila lani na Prvi gimnaziji, pa je občutno zahtevnejša in obsežnejša.«

Številčnica na Prvi gimnaziji ima premer meter in pol, številčnice na stolnici pa kar tri metre. 

V Pokrajinskem arhivu Maribor je ohranjen čudovit originalni načrt za polepšanje mariborske Stolnice, ki ga je leta 1796 narisal dunajski dvorni arhitekt Josef Hillebrandt.

Vzdrževanje številčnic je bilo dolga leta pozabljeno

Zvonik stolnice je današnjo podobo dobil leta 1796 po načrtih dunajskega dvornega arhitekta Josefa Hillebrandta. »Zvonik je po njegovem načrtu dobil lepo klasicistično podobo in na vseh štirih straneh veliko uro z velikim sinje modrim krogom na sredini. Nebesno modra simbolizira nebo, kjer je božje kraljestvo, simbolizira svetlobo in razsvetljenje,« je razložil Lombergar. 

Najstarejša fotografija stolnice je bila posneta leta 1885. Lombergar pojasnjuje, da je bilo okroglo polje na številčnicah takrat še modro in po kazalcih sodeč, je ure še vedno poganjal mehanizem iz leta 1796.

Okrog leta 1890 je bil zvonik prvič prepleskan v dveh kontrastnih barvah. Zamenjan je bil stari urni mehanizem iz leta 1796 in številčnica je namesto sinje modrega polja dobila črno polje.

Namesto rimskih številk narisali le črte

Proti koncu 19. stoletja pa so sinje modro polje na številčnicah prebarvali v črno in črno je ostalo do danes. »Lahko pripomnim, da črna barva simbolizira smrt in slabe čase, čase obeh svetovnih vojn in stoletje diktatur, ki so se nizale v 20. stoletju,« dodaja Lombergar.

Številčnice so obnovili leta 1908, nato pa jih vse do leta 1969 zanemarjali.

»Ker so bile številčnice po 60 letih zanemarjanja popolnoma propadle, so na njih namesto rimskih številk narisali kar črte, enako kot na Prvi gimnaziji,« je še povedal Lombergar: »Črno polje na sredini številčnic pa je ostalo.«

Zadnja obnova številčnice v Avstro-Ogrski monarhiji je bila 1908. leta. Na tem posnetku iz leta 1930 kazalci niso več zlati, ampak so že rjasti.
Zvonik Stolnice je bil od leta 1914 do 1969 prepuščen propadanju.

Trenutna podoba številčni neprimerna

Moderna številčnica s črtnimi označbami za ure se lepo poda sodobni arhitekturi, tak primer je ura na mariborski železniški postaji. Tam bi številčnica z rimskimi številkami delovala čudno. 

»Na sto in več let starih stavbah pa so bile ure vedno označene z rimskimi številkami,« pravi. 

Nove številčnice za naslednjih 100 let

Kot pojasnjuje Lombergar so številčnice stolpnih ur izpostavljene vremenu in le težko zdržijo več kot dvajset let. A po obnovi lahko pričakujemo, da bodo ure ohranile lesk in barve vsaj sto let.

»Tista na Prvi gimnaziji je bila kovinska in lakirana ter nazadnje obnovljena leta 2000, a je bil lak ob lanski odstranitvi že krepko preperel. Nadomestila sva jo s stekleno, na katero je grafika številčnice natisnjena z emajlom in žgana hkrati s kaljenjem stekla na 720 stopinjah, kar ji daje izredno odpornost,« je povedal.

Enak postopek bosta uporabila tudi na stolnici.

Posnetek iz novembra 1969 kaže obnovljen zvonik in uro. Zvonik je bil še zadnji del celovite prenove Stolnice, ki sta jo vodila konservator Marjan Zadnikar in mestni arhitekt Marjan Mušič. Številčnica je takrat dobila neustrezno poenostavljeno podobo.

Nova številčnica kot darilo Mariborčanom 

Lombergar je prepričan, da bo nova številčnica v svoji lepoti izstopala in jo bodo mimoidoči z veseljem pogledali.

»Tako da je ta najin projekt predvsem darilo Mariborčanom, ki bodo morda ob pogledu na novo številčnico začutili, da se stvari v mestu urejajo in lepšajo za njih in za naše potomce,« je povedal. 

Odzivi Mariborčanov večinoma pozitivni, prvi sredstva doniral mariborski župan

»Odzivi so nas presenetili,« je povedal Lombergar. V začetku projekta je vzpostavil Facebook profil Rekonstrukcija številčnic ure na zvoniku mariborske Stolnice, ki je kmalu prejel veliko zanimanja in naklonjenih komentarjev: »Seveda, pa se najde med njimi tudi kak zajedljiv, še posebej ker gre za cerkveno ustanovo.«

Dodaja, da so ga nekateri ustavljali na ulici in opogumljali za delo na tem projektu. 

Novo pozitivno presenečenje pa jih je doletelo, ko so preko medijev najavili donatorsko akcijo. »Prvo nakazilo iz osebnega TRR izpeljal mariborski župan Saša Arsenovič, pri čemer je šlo za zelo lepo simbolno gesto naklonjenosti,« je povedal Lombergar. 

Današnja podoba zvonika in ure, ki pa jo bodo v naslednjih mesecih polepšali v veselje in ponos vseh Mariborčank in Mariborčanov.

Odkritje novih številčnic načrtovano na mestni praznik Maribora

Lombergar in Šifrer načrtujeta, da bo slavnostno odkritje novih številčnic na mestni praznik Maribora v začetku oktobra.

»Na tem mestu bi se rad javno zahvalil vsem, ki so s svojo donacijo pokazali, da jim je mar za videz našega Maribora,« je povedal Lombergar, ki vabi, da s svojim prispevkom pokažete naklonjenost projektu. 

»Pomagali nam boste tudi z majhnimi zneski, saj poznate pregovor: zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača,« je dodal.

Podatki za nakazilo:

Zavod za varstvo arhitekturne dediščine ZVAD je v ta namen odprl ločen TRR pri Sberbanki. Pri nakazilu pripišite namen 'Donacija Stolnica'. 

Banka: SBERBANK d. d., Dunajska cesta 128 A, 1000 Ljubljana

BIC banke: SABRSI2X

IBAN: SI56 3000 0010 8788 640 

ZVAD, zavod za varstvo arhitekturne dediščine, Jurčičeva ulica 4, Maribor, ID 74093711, MŠ 3320235000

Dodatne informacije vam bosta posredovala tudi po telefonu ali po e-pošti na [email protected].

S spleta

Komentarji (6)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Dtt (nepreverjen)

Najprej se mi je zdela vse skupaj lepa gesta (obnova številčnice na I. gimnaziji), zdaj pa vse bolj šminkiranje posameznikov okoli g. Lombergarja...

TommyHilfiger (nepreverjen)

Ne biti tako zagrenjeni. Nek PR mora biti, ker se za obnovo zbirajo donatorska sredstva. Kljub sminkanju, bo to lepa pridobitev za Maribor :-)

In reply to by Dtt (nepreverjen)

mehurček (nepreverjen)

Misliš ,da je pridobitev bodo pedofili videli kdaj jim bije zadnja ura .

In reply to by TommyHilfiger (nepreverjen)

TABORČAN (nepreverjen)

JE TO SEME OD ŽUPANA DONIRAL SVOJ DENAR ALI NAŠ

pohorskisvizec

Seme taborčan, kakšno seme....ti si jalovo seme!

Zikollino (nepreverjen)

... vrnite tekmovanje v kartingu na Slomškov trg ...

Starejše novice