Edina Makovec in Jan Jurkovič iz Ljutomera sta zadnje leto in pol preživela na Novi Zelandiji. Neverjetne izkušnje, spoznavanje druge kulture, zgodb in ljudi so bile v pomoč pri izoblikovanju podjetniške ideje.

Košček Nove Zelandije sta se Edina Makovec in Jan Jurkovič odločila prinesti v Slovenijo. S premičnim vozičkom predstavljata novozelandski stil sladoleda iz pravega sadja.

Imenuje se Koru Sladoled.

Iz Nove Zelandije s sladoledom

Edina in Jan sta zadnje leto in pol z delovno potovalno vizo preživela na Novi Zelandiji. Potovanja, spoznavanje novih prijateljev, kultur in jedi ju je vedno zelo veselilo, zato sta začela pisati potovalni blog Live2Quest, kjer so zbrane informacije o pridobitvi delovno potovalnih viz za Slovence, njuni načrti potovanj in še kaj. 

Po izobrazbi sta matematičarka in fizik, stremita pa k temu, da bi se vedno učila novih stvari in z novimi idejami poskušala prispevati k družbi.

Po zaključku študentske poti odpotovala na drugi konec sveta

Leta 2018 sta, takrat še kot študenta, pet mesecev preživela v ZDA z delovno potovalno vizo. Spoznala sta, da s kombinacijo večmesečnega življenja, dela in potovanja v tujini dobiš neverjetne izkušnje in priložnost spoznavanja druge države, kulture in ljudi, ki ti ga dvotedensko potovanje težko ponudi. 

Pravita, da sta se v tak način potovanja zaljubila in vedela, da si želita še več takih izkušenj. Po prihodu iz ZDA sta raziskala, katere države še nudijo podobno izkušnjo. Odločila sta se za Novo Zelandijo.

Takrat je bil bistven razlog za izbiro Nove Zelandije starostna omejitev, ker je možno delovno potovalno vizo za Novo Zelandijo pridobiti le enkrat v življenju. Pogoj je biti mlajši od 30 let. Poleg tega je vsako leto za Slovenijo na razpolago le sto viz.

Vizo jima je uspelo pridobiti že s prvim poskusom. Tako sta novembra 2019 po zaključku študentske poti odpotovala na drugi konec sveta.

Preizkusila sta način življenja v kombiju 

Ta majhen mobilen dom je Edini in Janu omogočal, da sta se lahko zbujala na neverjetnih lokacijah.

»Zjutraj sva naredila jogo, si pripravila zajtrk in kaj prebrala. Potem sva se odpravila na kakšen pohod ali se odpravila naprej po nepozabnih cestah Nove Zelandije. Večinoma sva si kuhala sama, tako sva se na kateri izmed mnogih lokacij s čudovitim razgledom ustavila in skuhala kosilo.

Popoldne sva preživela za raziskovanje novega kraja ali pa se podala v kakšno udobno kavarno, kjer sva si napolnila najine elektronske naprave (saj dodatne baterije v kombiju nisva imela) in si izdelala načrt za prihodnje dni. Morala sva si tudi priskrbeti dovolj pitne vode in poiskati lokacijo, kjer bova prenočila. Tam sva vedno znova spoznavala čudovite ljudi in po aktivnih dneh v mirni naravi ter prijetni družbi dan počasi zaključila,« razlagata.

Manj stvari, manj skrbi

Kot glavno prednost življenja v kombiju navajata mobilnost. Po pogovoru za Sobotainfo pravita, da sta živela praktično kjerkoli sta želela in to brez predhodne rezervacije in brez več tedenskega načrtovanja prihodnjih prenočišč.

V primeru slabega vremena sta se preprosto zapeljala kam drugam.

»Potovanje s kombijem je vsekako veliko bolj varčno in ne samo v finančnem smislu, ampak tudi v časovnem. Poleg tega pa imaš v tako omejenem prostoru manj stvari in s tem posledično tudi veliko manj skrbi,« izpostavljata kot prednosti takšnega načina življenja.

Službo sta si zagotovila še pred prihodom

Kot navajata, sta si prvo službo na Novi Zelandiji zagotovila na dan njunega odhoda iz Slovenije preko Skype intervjuja. Prvih nekaj mesecev sta delala pri petčlanski družini na skrajnem severu Nove Zelandije, kjer sta skrbela za urejenost turističnih hišic na odročni lokaciji.

Kasneje sta sadila kivije in češnje, nabirala maline, vodila skupino nabiralcev in manjšo trgovino za prodajo svežega sadja in sladoleda, pred odhodom domov pa sta en mesec nabirala kivije. 

»Sezonske službe na Novi Zelandiji ni težko najti, če nisi preveč izbirčen. Zelo všeč nama je bil tudi odnos vseh najinih delodajalcev, saj so zelo cenili tvoje delo, se ti vedno zahvalili za pomoč in pohvalili dobro opravljeno delo,« sta veselo izpostavila.

Vrnila sta se pogumnejša in bolj odprtih misli

Edina in Jan pravita, da sta po izkušnji na Novi Zelandiji postala veliko bolj odprta in sočutna.

»Naučila sva se živeti z manj in ceniti tiste manjše stvari v našem življenju, ki jih hitro vzamemo za samoumnevne,« pojasnjujeta.

Našla pa sta tudi pogum, da živita po svojih željah in si  življenske poti ne omejujeta na takšen ali drugačen način.

»Edina je magistrirala iz matematike, Jan pa iz fizike in počutila sva se, da morava po tej poti tudi naprej. A sedaj, na to gledava drugače in se zavedava, da pridobljeno znanje iz časa študija lahko uporabiva kjerkoli in kadarkoli,« pripovedujeta.

Po vrnitvi domov odpirata novo poglavje v življenju

Na Novi Zelandiji sta se mlada popotnika večkrat pogovarjala o tem, kaj bi bilo vredno prinesti v Slovenijo. Ko sta prvič poskusila njihov sladoled sta vedela, da bi lahko to predstavljalo nekaj svežega na slovenskem trgu in zato pričela načrtovati prvi podjetniški podvig.

»Najin premični voziček z novozelandskim stilom sladoleda iz pravega sadja se imenuje Koru Sladoled. »Koru« je maorski simbol za novo življenje, rast, moč in mir. Ta novi korak v najinem življenju predstavlja prav to in zato se nama je to ime zdelo res primerno za novozelandski stil sladoleda,« sta pojasnila.

Sladoled se izdela sveže pred vsako stranko. V tej novozelandski napravi se zmeša vanilijev sladoled kot osnova, kateri pa je dodano pravo, zamrznjeno sadje.

V njunem primeru so to zaenkrat maline, borovnice ali gozdni sadeži. V končnem sladoledu se čuti okus sadja, je odlične teksture in posebne oblike. 

Predstavila se bosta tudi na Sočni vilici

Od torka, 20. julija, do sobote, 24. julija, se bosta predstavila na Glavnem trgu v Ljutomeru v sklopu Grossmannovega festivala, 26. julija na sejmu v Ormožu, prihodnje dni pa tudi v Murski Soboti na Sočni vilici.

Vse dogodke, na katerih bosta sodelovala, lahko najdete in spremljate na Facebook in Instagram strani @koru.sladoled. 

Starejše novice