Z raziskavami je projekt Eurohelican preučil učinkovitost strategije 'testiraj in zdravi' za preprečevanje raka želodca.
Rak želodca ostaja eden najtežjih javnozdravstvenih izzivov v svetovnem merilu. Prav v regijah južne in vzhodne Evrope pa so okužbe najpogostejše.
Glavni dejavnik tveganja je okužba s Helicobacter pylori, a zaenkrat sistematično presejanje ni možno.
Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor sta zadnji dve leti in pol v okviru evropskega projekta Eurohelican izvedla pilotno preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori.
Cilj projekta je bil oceniti izvedljivost populacijskega presejanja in zdravljenja te bakterije kot strategije za zmanjšanje raka želodca.
»Naša prva dolžnost je seznaniti ljudi z nastankom raka na želodcu, predvsem pa je pomembno, da se potencialne žrtve zavedajo, da okužba z bakterijo Helicobacter pylori načeloma ne boli - če smo okuženi, to težko zaznamo,« je poudaril vodja projekta Bojan Tepeš.
Pilotna raziskava v Sloveniji
V Sloveniji so v pilotno raziskavo vključili mlade odrasle (30–34 let), ki so opravili testiranje na H. pylori.
Serologija je bila opravljena na vzorcu krvi 1919 pacientov, izmed katerih je bilo pozitivnih 14 odstotkov, od njih pa je bilo v nadaljnjem testiranju na okužbo pozitivnih 83 odstotkov udeležencev. Bolniki so prejeli terapijo, uspešnost zdravljenja pa je bila 98-odstotna.
»Povečali smo zavedanje za to bakterijo in opazili smo, da se vse več ljudi zanima za testiranje. To potrjujejo tudi zdravniki.
Tisti, ki so se zdravili v okviru projekta so znatno zmanjšali tveganje, da bodo zboleli,« je povedala Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Dolgoročni učinki in evropske smernice
Vzporedno z raziskavo v Sloveniji so v Latviji analizirali dolgoročne posledice testiranja in zdravljenja H. pylori v okviru študije GISTAR.
Na podlagi teh ugotovitev je Mednarodna agencija za raziskave raka pripravila prve evropske smernice za strategijo presejanja in zdravljenja H. pylori, kar so prvi koraki k sistematičnemu presejanju.
Ker je Slovenija med evropskimi državami z najvišjo incidenco in umrljivostjo raka želodca, bodo rezultati raziskave pomembno vplivali na nadaljnje zdravstvene ukrepe.
Če se strategija 'testiraj in zdravi' izkaže za učinkovito, bi lahko postala del nacionalnih presejalnih programov - po besedah Tatjane Kofol Bric pa bi se to lahko realno gledano uresničilo v nekaj letih.
»Z vidika uporabnikov bi bilo prav, da bi se to uvedlo takoj. Z raziskavami dokazujemo stroškovno učinkovitost in smiselnost uvedbe, čeprav lahko rezultate napovemo že vnaprej.
Če se v kaj splačati vlagati, je to v preventivno zdravstveno varstvo,« je dejal direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Jernej Završnik.
