V Mariboru so se na poti od Dunaja do Ljubljane ustavili koordinatorji kolesarske mreže EuroVelo.
EuroVelo je mreža 17 daljinskih kolesarskih povezav v dolžini več kot 90.000 kilometrov, ki prepletajo celotno Evropo.
V sklopu dogodka »Od Dunaja do Ljubljane s kolesom po daljinski kolesarski povezavi EuroVelo 9 za promocijo varnega kolesarjenja na območju Podonavja,« se je v Mariboru ustavila mednarodna ekipa udeležencev.
Povezava EuroVelo 9, ki se začne v Gdansku ob Baltskem morju, je dolga 2050 kilometrov in potuje skozi šest države, in sicer Poljsko, Češko, Avstrijo, Slovenijo, Italijo in Hrvaško, ter se zaključi v Pulju.
Mednarodni udeleženci kolesarijo od glavnega mesta Avstrije do Ljubljane, kjer se bo v prihodnjem tednu odvila največja kolesarska konferenca na svetu – Velocity.
S kolesarjenjem želijo povezovati kraje ob poti, poskrbeti za promocijo kolesarjenja ter osveščati, da je za varno kolesarjenje, v katerem uživajo kolesarji vseh starosti in zmožnosti, pomembno poskrbeti za varno in prijetno kolesarsko infrastrukturo.
Ustavili so se na mariborski mestni občini, kjer so pripravili pogovor o lokalnih priložnostih evropskih daljinskih kolesarskih povezav.
Vedno so priložnosti za izboljšave
Trajnostna mobilnost, aktivni turizem, skrb za zdravje in okolje ter vlaganja v varno kolesarsko infrastrukturo načrti tisti projekti, ki v zadnjem času pritegnejo vse več pozornosti, je uvodoma povedala Anja Soršak iz Evropskega inštituta za ocenjevanje cest.
»Slovenija je prav gotovo raj za kolesarstvo, ampak vedno so priložnosti za izboljšave,« je dodala.
»Slovenija ponuja kar nekaj kolesarskih povezav in primerov dobrih praks, dva evropska projekta - Danube Cycle Plans in Sabrina - pa odpirata nova vprašanja in ponujata rešitve, kako s pravimi pristopi zagotoviti sodelovanje ter spodbuditi ljudi vseh starosti in zmožnosti, da sedejo na kolo, hkrati pa jim omogočiti varno kolesarjenje,« je še povedala Soršak.
Arsenovič: Cilj je urediti še 100 kilometrov kolesarskih poti
Mariborski župan Saša Arsenovič je povedal, da se trudijo čim bolj izkoriščati potencial Maribora na področju kolesarjenja. Predstavil je aktivnosti za spodbujanje kolesarjenja na lokalni ravni. Izpostavil je dravsko kolesarsko pot, ki je le del projektov, ki jih želijo realizirati in povezati v enega.
Prav tako je izpostavil prizadevanja, da od Drave do parka ne bo več nobenega robnika. »Do konca mandata ali vsaj do leta 2023 sem se zavezal, da bomo uredili še 100 kilometrov kolesarskih poti v mestu,« je dodal.
Kot pravi, vedno ni denarja ne prostora, da bi vse to naredili ob cestah, zato bodo, kjer je le mogoče, spreminjali prometni režim in delili cestne površine ter hitrost vožnje omejili na 30 kilometrov na uro.
Arsenovič je ob tem izpostavil izjemno zanimanje za mestna kolesa MBajk. Ta ima najboljši odziv na svetu po številu uporabnikov na število prebivalcev. Kot je povedal, imamo v Mariboru po enem mesecu 9234 uporabnikov, do zdaj je bilo 90 tisoč izposoj. To pomeni, da je vsako kolo približno 14-krat na dan v uporabi.
Cilj je podvojiti število kolesarjev do leta 2030
Katarina Sladoljev z ministrstva za infrastrukturo je pojasnila, da so lani ustanovili medresorsko delovno skupino za pripravo strateškega načrta za razvoj kolesarskega omrežja. Ustanovitev skupine bil tudi eden od ciljev dve in polletnega evropskega projekta Danube Cycle Plans, s katerim so začeli julija 2020.
Cilj evropskega projekta je spodbujanje kolesarjenja kot enega pomembnih gradnikov okolju prijaznega in varnega prometnega sistema. Partnerji projekta Danube Cycle Plans na poti do Ljubljane s seboj simbolno nosijo prvi nadnacionalni, vseevropski načrt za promocijo kolesarjenja z Dunaja.
Glavni cilj dokumenta je podvojiti število kolesarjev v regiji do leta 2030.
»Kar ponudimo ljudem, to bodo uporabljali«
Uroš Rozman, direktor Regionalne razvojne agencije Podravje, je povedal, da ima Maribor to srečo, da je na stičišču dveh daljinskih kolesarskih povezav – Dravske kolesarske poti in EuroVela 9. »V neposredni bližini imamo Pohorje, kjer prav tako razvijamo kolesarski turizem in infrastrukturo,« je dodal.
Z infrastrukturo se ukvarja tudi projekt Sabrina oziroma še projekt Varnejše kolesarske povezave na območju Podonavja. Namenjen je varnosti infrastrukture za kolesarje, ki veljajo za ene najbolj ranljivih udeležencev v prometu.
Njegov cilj je pomagati odločevalcem pri načrtovanju ter izvedbi varnih in trajnostnih rešitev za izboljšanje kolesarske infrastrukture v Podonavju.
»Kar ponudimo ljudem, to bodo uporabljali,« povedala Anja Soršak. Kot pravi, občine velikokrat rečejo 'Ja, saj pri nas pa nihče ne kolesari, zakaj bi pa mi to delali.' »Ja, seveda, ker nimajo kje,« dodaja.
Mesto Maribor povezuje 11 kolesarskih koridorjev
Gregor Steklačič iz ministrstva za infrastrukturo je povedal, da je treba natančno določiti poteke tras in določiti, da ni slabo ocenjenih odsekov. »Mi delamo vse na tem, da se bo gradilo vse več infrastrukture,« dodaja. Bojan Žižek iz Slovenske kolesarske mreže je izpostavil varne kolesarske povezave: »Če bomo to naredili, bodo kolesarji prišli.«
»V zadovoljstvo nam je, da lahko v zadnjih letih opazimo porast kolesarjenja v Sloveniji,« je povedal Žiga Ozvaldič iz Mariborske kolesarske mreže. Izpostavil je, da so v sklopu projekta Kolesarsko mesto razvili kolesarsko omrežje tudi za dnevne migrante oziroma za Mariborčane.
Kolesarski koridorji povezujejo vse dele našega mesta. »Skupaj z Mestno občino Maribor smo uskladili 11 teh koridorjev v skupni dolžini 113 kilometrov, razlaga Ozvaldič.
Ob tem dodaja, da ni problem le infrastruktura, ampak tudi pomanjkanje kolesarske kulture. Kljub temu izpostavlja tečaje kolesarjenja kot primere dobre prakse. Kot pravi, kolesarski izpit poznajo le redke države, »ampak na takšnem nivoju, kot ga imamo mi, smo verjetno edini.« Težava je, da učitelji kolesarskih izpitov niso kolesarji, zato težko realno gledajo na probleme kolesarjev. »Isti problem imamo večkrat pri projektiranju kolesarskih mrež,« dodaja.
»Vsa Slovenija je lahko za marsikatero državo primer dobre prakse, ampak prostora za napredek je še ogromno,« je zaključil.
