V Mariboru se bo z ljudmi v stiski ponovno sestala varuhinja človekovih pravic in sodelavci.
8. novembra se v Maribor vrača varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki se bo s sodelavci – kot že nekajkrat poprej – sestala z ljudmi, ki bodo želeli njeno pomoč pri uveljavljanju pravic.
Tako so se letošnjega aprila pogovorili z 32 ljudmi, za katere so ocenili, da potrebujejo njihovo pomoč, nato pa na konferenci predstavila ugotovitve poslovanja. Tako je dodala, da gre večinoma za osebne zgodbe in stiske, kjer ne gre za kršitve pravic s strani države, temveč za težave z zasebnimi sektorji, do katerih pa Varuh človekovih pravic nima pristojnosti.
»Pol ure skoraj da ni dovolj. Ljudje s seboj velikokrat prinesejo dokumentacijo za leta nazaj, prisotni so dolgotrajni postopki, situacije so lahko resnično težke in v pol ure ne moreš storiti skoraj ničesar, pomagamo pa kolikor le lahko,« je na aprilski novinarski konferenci dejala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Četudi so ugotovili, da se je število socialnih primerov zmanjšalo, pa so ugotovili, da težav brezposelnosti ne rešuje sistematično odpravljanje s strani države, ampak možnost zaposlitve v Avstriji. Srečali so se tudi z vprašanji brezdomstva, denacionalizacijskih postopkov, s primeri propadlih podjetij, demence, nasilja, družinskih sporov in medsosedskih konfliktov. S težavami zaradi nizkih pokojnin in oddaj nepremičnin v najem brez pogodbe, s pritožbami nad stanovanjskim skladom, dolgotrajnimi postopki, malomarnim delom odvetnika, prisilno hospitalizacijo … Skratka – šlo je za raznovrstne primere, brez skupnega imenovalca.
»Težave se lahko začnejo že pri samem razumevanju pravnih postopkov. Zapisana zakonodaja je včasih težko razumljiva, postopki pa boleči. Imamo različne zgodbe, ki so vse prej kot lahke,« je še takrat dodala Nussdorferjeva.
Marca obiskali tudi mariborski Oddelek za psihiatrijo
Svetovalec Varuha in predstavnica nevladne organizacije sta marca nenapovedano obiskala tudi Oddelek za psihiatrijo na Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, kjer sta ugotovila, da pride občasno do prekoračitve kapacitete na posameznih oddelkih pod posebnim nadzorom, prostorsko stisko pa tako rešujejo z namestitvijo do treh dodatnih postelj na posameznem oddelku.
Poleg tega se jim je zaskrbljujoče zdelo tudi to, da ob prekoračitvi uporabljajo sobe, ki so bile predvidene za izvajanje telesnih oviranj (posebnih varovalnih ukrepov), kot običajne bolniške sobe, ob tem pa so ovirani pacienti na očeh ostalih pacientov in celo obiskovalcev; na samo ločenost pacientov pa je opozoril ob zadnjem obisku bolnišnice že Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.
