Primerjali smo stroške najema drsališča v Murski Soboti in Mariboru, kjer ima izvajalec Skupina TOJETO dve različni pogodbi.
Ko se temperature spustijo, se po slovenskih mestih začnejo odpirati drsališča. Za obiskovalce so to lučke, glasba in nekaj krogov na ledu, za občine pa konkretne pogodbe, stroški in tudi odločitev, komu pripada denar od vstopnin.
V petek je po več letih v Mariboru zaživelo Čarobno drsališče.
Tokrat smo primerjali Maribor in Mursko Soboto, kjer imata istega izvajalca, Skupino TOJETO, a povsem drugačen model financiranja in upravljanja.
Preverili smo tudi okolico, drsališče v Račah in na Ptuju.
Maribor: Nižji znesek, drugačen model
V Mariboru drsališče nastaja v okviru projekta Čarobni Maribor 2025. Mestna občina je Skupino TOJETO angažirala preko evidenčnega javnega naročila, pogodbeni znesek za najem in postavitev pa znaša 48.434 evrov z davkom.
Drsališče bo predvidoma obratovalo od 19. decembra 2025 do 1. februarja 2026, financiranje postavitve pa bo zagotovljeno s pomočjo partnerjev in sponzorjev projekta.
Veliko je nekaj več kot 400 kvadratnih metrov in sestavljeno iz osrednje ploskve ter drsalne steze.
Upravljanje in vzdrževanje drsališča je v celoti v domeni izvajalca. To pomeni, da izvajalec skrbi tudi za prodajo vstopnic in vse procese, povezane z obratovanjem.
- vstopnica z izposojo drsalk: pet evrov,
- otroci do šest let: brez vstopnine, ob spremstvu odraslega,
- pripomoček za drsanje: tri evre,
- izposoja čelade: dva evra (obvezna do 14. leta)
Murska Sobota: Višja cena, večji paket
Drsališče v Murski Soboti stoji na Trgu kulture in obratuje od 5. decembra do 1. februarja. Pogodbena vrednost znaša 226.310 evrov z davkom na dodano vrednost.
Gre za celovit projekt, saj pogodba ne zajema le najema in postavitve drsališča, temveč tudi upravljanje, vzdrževanje in izvedbo spremljevalnega programa. Po pogodbi najem in postavitev predstavljata največji del stroška, pomemben delež pa odpade tudi na obratovanje čez celotno sezono.
Drsališče je zasnovano kot večja površina, minimalne velikosti 550 kvadratnih metrov, dopolnjujejo pa ga tudi drsalne steze, predvidene skupne dolžine približno 140 metrov, z osvetljenimi robovi drsalne ograje.
Pomembna razlika v primerjavi z Mariborom je, da v Murski Soboti ves denar od vstopnin in izposoje drsalk pripada občini.
Cene za obiskovalce v Murski Soboti:
- vstopnina: tri evre na dan,
- izposoja drsalk: dva evra na dan,
- izposoja pingvinčka: dva evra na uro.
Zakaj je razlika tako velika?
Primerjava skupnih zneskov pokaže, da je drsališče v Murski Soboti skoraj petkrat dražje od mariborskega. A primerjava ni povsem neposredna.
V Murski Soboti občina plača več, ker v pogodbo vključi tudi upravljanje, vzdrževanje in program, hkrati pa si zagotovi vse prihodke od vstopnin in izposoje.
V Mariboru pa je občinski vložek nižji, saj izvajalec prevzame obratovanje in prodajo vstopnic.
Kako to počnejo drugod?
Za širši kontekst velja pogledati še dve okolji, kjer so se odločili za povsem drugačen pristop.
V Račah letošnji stroški drsališča znašajo približno 55.000 evrov, vendar občina nima nobenih prihodkov, saj je vstop brezplačen, prav tako je brezplačna izposoja drsalk in čelad.
Na Ptuju ocenjujejo, da bodo stroški tudi letos v okvirih približno 30.000 evrov. Drsališče je v lasti občine, drsanje je brezplačno, plača se le izposoja drsalk.
Primerjava pokaže, da pri drsališčih ni enotnega modela. Razlike niso le v zneskih, ampak predvsem v tem, kaj je vključeno v pogodbo in komu gre denar od obiskovalcev.
