Zavetišče za brezdomce pomaga ljudem, ki so se znašli v stiski. Pogosto imajo, poleg bivanjskega problema, še ekonomske in zdravstvene težave.

Življenje včasih izbere svojo pot, ki je drugačna od tiste, o kateri smo sanjarili v mladosti. Tega se še kako zavedajo oskrbovanci zavetišča za brezdomne osebe, ki so ostali brez doma, pogosto pa so jih na cedilu pustili tudi prijatelji in njihovi najbližji. Društvo Mozaik iz Murske Sobote se že od leta 2006 trudi pomagati ljudem, ki so zaradi različnih okoliščin ostali brez strehe nad glavo.

»Še vedno smatram, da sem jaz kriv«

Vinko Lapoši je eden izmed stanovalcev doma za brezdomne osebe z daljšim staležem. Svoj dom je v zavetišču našel pred več leti, od takrat pa se je njegovo življenje skorajda začelo na novo. Pravi, da večina ljudi, ki ostanejo brez doma, razlog za to išče v drugih, sam pa pravi, da še vedno smatra, da je za situacijo, v kateri se je znašel, sam kriv.

Več kot le novi dom

Vinko za zavetišče pravi, da mu ni ponudilo le strehe nad glavo. V njem je našel mnogo več in kot sam pravi, mu predstavlja novi dom, v katerem ima streho nad glavo in topel obrok. S sostanovalci se razume zelo dobro, sam pravi, da so kot ena družina.

»Smo več kot kolegi, prijatelji. Smo kot ena družina,« o svojih sostanovalcih pove Vinko.

Z enoto v Murski Soboti in Lemerju

Društvo Mozaik v svoji enoti v Murski Soboti nudi zavetišče vsem polnoletnim, ki ostanejo brez strehe nad glavo, a zaradi prostorskih omejitev lahko trenutno nudijo zatočišče le 15 brezdomcem. Osebje jim nudi psiho-socialno oskrbo, bivanje in osnovno prehrano ter obleko, z vsakim posameznikom pa pripravijo tudi individualni načrt ter glede na njihove zmožnosti ocenijo, ali so še sposobni za delo in ali se bodo z dohodkom lahko postavili na svoje noge. V Lemerju izvajajo nadaljevalni program bivalne skupnosti, kamor vključujejo stanovalce, ki so napredovali v psiho-socialnem okvirju, a še niso zmožni samostojno rešiti bivanjske stiske. Tam je prostora za sedem oseb, ki jim zagotavljajo oskrbo le po potrebi.

»Ljudje, ki prihajajo k njim po pomoč, imajo več različnih problemov. Poleg osnovnega bivanjskega problema, se soočajo še z ekonomskimi in zdravstvenimi problemi,« pojasnjuje Polonca Felicijan, strokovna vodja zavetišča.

Po prenovi več prostora in boljše razmere

Na murskosoboški enoti doma trenutno poteka prenova in razširitev stanovanjske hiše, v kateri deluje zavetišče. Z dozidavo se bo povečala tudi kapaciteta zavetišča, kjer trenutno biva 15 ljudi. Odslej jih bodo lahko sprejeli še nekaj več, saj bo prostora za 22 oseb. Projekt je sofinanciran s strani Republike Slovenija in Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Uvršča se med naložbe s področja trajnostnega urbanega razvoja, kot del ukrepa pri izvajanju mehanizma Celostnih teritorialnih naložb, njegova vrednost pa je ocenjena na 387.354,93 evra

Kljub temu, da projekti podprti v okviru evropske kohezijske politike predstavljajo enega izmed bolj oprijemljiv dokazov vpliva Evropske unije na vsakdanje življenje državljank in državljanov, pa se očitno tega, vsaj glede na raziskave, zaveda relativno malo Evropejcev. Namreč le dobra tretjina evropskih državljanov pozna projekte, ki so bili v njihovi regiji sofinancirani s strani različnih skladov v okviru evropske kohezijske politike. Tisti, ki pa te projekte poznajo, pa imajo do njih v veliki večini pozitiven odnos.

Konzorcij medijev TV IDEA, Sobotainfo.com, Mariborinfo.com in Ptujinfo.com izvaja projekt »Kohezijske zgodbe«, v okviru katerega bomo v prihodnjem obdobju predstavljali zgodbe ljudi, ki jim je evropska kohezijska politika spremenila življenje.
 
Več informacij o evropski kohezijski politiki v Sloveniji je na voljo na naslovu https://www.eu-skladi.si/.

Vsebina filma ne odraža nujno uradnega mnenja Evropske unije. Za navedene informacije in mnenja so odgovorni izključno avtorji filma.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice