Vitamin D imenujemo sončni vitamin, ker v našem telesu oziroma koži nastane v prisotnosti sončnih žarkov (UVB svetlobe), v manjši meri pa ga lahko pridobimo iz nekaterih vrst živil, predvsem iz rib in gob.
O vitaminu D smo v času epidemije covid-19 veliko razpravljali. Začetne domneve, da pomaga pri preprečevanju okužbe s koronavirusom so bile hitro ovržene.
Že dolgo pa so poznani njegovi številni ugodni učinki na naše zdravje.
Vitamin D se nahaja v obliki vitamina D2 in D3. Vitamin D2 je rastlinskega izvora, vitamin D3 pa nastaja v našem organizmu in se nahaja tudi v živilih živalskega izvora.
Vitamin D3 je učinkovitejši od vitamina D2, saj prispeva k višjim koncentracijam vitamina v krvi in njenemu vzdrževanju dlje časa.
Vitamin D in zdravje
Kosti in mišice
Vitamin D je v maščobah topen vitamin. Sodeluje pri absorpciji kalcija in fosforja in tako pomaga pri mineralizaciji kosti. Pomanjkanje vitamina D privede pri najmlajših otrocih do rahitisa, pri odraslih pa do zmanjšanje kostne gostote oziroma osteoporoze.
Mnoge študije so pokazale tudi povezavo med pomanjkanjem vitamina D in zlomi kosti pri starejši populaciji (nad 65 let).
Vitamin D deluje tudi na povečanje mišične moči. Večja mišična moč preprečuje padce, ki so pogost problem pri starejših – posledica so lahko zlomi, invalidnosti in celo smrt.
Rak
Študije so pokazale, da geografska širina vpliva na različno pojavnost raka in to povezali z različnim nivojem vitamina D v krvi kot posledico sončnega obsevanja.
Populacije v območju večjega sončnega sevanja (UVB žarki) imajo manjšo pojavnost raka črevesja. Ob dodajanju vitamina D v obliki prehranskega dopolnila sicer ni bilo potrjeno, da bi višje vsebnosti vitamina D zaščitile pred nastankom rakavih obolenj.
Dokazana pa je bila manjša smrtnost med bolniki, obolelimi za rakom, v kolikor so uživali priporočene količine vitamina D v obliki prehranskih dodatkov.
Srčno-žilne bolezni
Imunske in vnetne celice, ki igrajo vlogo v bolezni srca in ožilja, so regulirane z vitaminom D. Vitamin D ima v optimalnih koncentracijah blagodejne učinke na srce in ožilje ter tako ugodno vpliva na krvni tlak ter manjša verjetnost kardiovaskularnih obolenj.
Nasprotno pa previsoki odmerki vitamina D vplivajo na kalcifikacijo ožilja in večanje togosti arterij.
Sladkorna bolezen
Pomanjkanje vitamina D lahko prispeva k večji možnosti razvoja sladkorne bolezni tipa 2 oziroma so višje ravni vitamina D v krvi povezane z nižjimi stopnjami obolelosti s sladkorno boleznijo tipa 2.
S študijo je bilo potrjeno, da nadomeščanje vitamina D pri populaciji z nizko ravnjo vitamina D zmanjša tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2.
Avtoimune bolezni
Pomanjkanje vitamina D zaradi slabše izpostavljenosti UVB žarkom in prenizkim vnosom vitamina s hrano povečuje tveganje za nastanek arteroskleroze, sladkorne bolezni tipa 1 in drugih avtoimunih bolezni.
To dokazuje tudi višja pojavnost teh bolezni v geografskih širinah, bolj odmaknjenih od ekvatorja, ki imajo manj sončnih ur v letu.
Novejši dokazi potrjujejo tudi, da genetsko določene nižje ravni vitamina D v krvi povečujejo tveganje za nastanek multiple skleroze.
Gripa in prehladi
Pomanjkanje vitamina D se med drugim odraža tudi v slabši naravni odpornosti proti akutnim (virusnim) okužbam dihal. Pomanjkanje vitamina D v zimskem obdobju je tako eden izmed krivcev za povečan pojav gripe in prehladnih obolenj.
V obdobju pandemije covid-19 je pomembno poudariti, da nas vitamin D ne more zaščititi pred okužbo, lahko pa ublaži potek bolezni in morda vpliva na manjše število smrtnih primerov.
Viri vitamina D
Sonce
Vitamin D nastaja v naši koži pod vplivom sončnih žarkov (UVB) in tako predstavlja naš glavni endogeni vir. V času pomladi do zgodnje jeseni je že petnajstminutna izpostavljenost rok in obraza zadostna za dosego dnevne potrebe vnosa vitamina D.
Zaščitne kreme za sončenje z visokimi faktorji, oblačila in steklo preprečijo dostopnost UVB žarkov in s tem tvorbo vitamina. Prav tako se v času slabše moči sonca (pozno jeseni in pozimi) ne tvori zadostna količina vitamina D.
Zaloge vitaminov, ki smo jih pridobili v poletnem času hitro poidejo. V obširni raziskavi je bilo ugotovljeno, da ima med oktobrom in aprilom kar 80 odstotkov prebivalcev Slovenije prenizke vrednosti vitamina D v krvi.
V bolj severnih predelih Evrope je problem pomanjkanja vitamina D še večji.
Hrana
Naša hrana je revna s tem vitaminom. Živila živalskega izvora ga vsebujejo več in v obliki, ki se bolje absorbira - vitamin D3 - holekalciferol. V živilih rastlinskega izvora se nahaja v obliki vitamina D2 – ergokalciferola.
Vitamin D se nahaja v živilih, ki so redkeje na naših krožnikih – v ribjem olju (olje iz jeter trske), v mastnih ribah, govejih jetrih in gobah. V manjših količinah se vitamin D nahaja v jajcih, siru, maslu in margarini.
Na tržišču so tudi živila, ki so obogatena s tem vitaminom: mleko, sadni sokovi, žitni izdelki. A zgolj s prehrano bomo priporočene dnevne vnose (20 mikrogramov) težko dosegli, zato je endogena tvorba vitamina D pod vplivom sončne svetlobe ključnega pomena.
Pomanjkanje vitamina D
Do pomanjkanja vitamina D lahko pride, če dlje časa nismo izpostavljeni sončni svetlobi in če ne uživamo živil, ki vsebujejo vitamin D (vegani, ob intoleranci na laktozo).
Prav tako pride do pomanjkanja tudi pri osebah z vnetjem črevesne sluznice, po delni odstranitvi črevesja in pri debelih osebah (ITM > 30 kg/m2).
Pomanjkanje pri dojenčkih in manjših otrocih povzroči rahitis, pri odraslih zmanjšano kostno gostoto, v starejših letih osteoporozo. Drugi simptomi bolezni so zmanjšana mišična moč, zmanjšan mišični tonus in povečana občutljivost za okužbe.
Nadomeščanje vitamina D
Vitamin D se pogosteje nadomešča v učinkovitejši obliki vitamina D3 (holekalciferola). Redno nadomeščanje se priporoča za osebe, ki imajo prenizek nivo vitamina D v krvi – osebe, ki živijo v zaprtih prostorih npr. v domovih za ostarele.
Sem sodijo tudi osebe, ki živijo v pogojih z malo sončne svetlobe in ne uživajo dovolj vitamina D s hrano. Vitamin D se dodaja tudi dojenčkom, saj ga materino mleko ne vsebuje dovolj. Priporočljivo je občasno nadomeščanje vitamina v zimskem obdobju za povečanje imunske odpornosti.
Ker pa, po ugotovitvah stroke, znatno povečani odmerki vitamina D dejansko spodbujajo nižje ravni aktivne oblike vitamina D v krvi, je pri odmerjanju vitamina D potrebna previdnost. Jemanje dodatnega vitamina D ne koristi tistim, ki že imajo ustrezno raven v krvi.
Za konec
Prehajamo v toplejše obdobje leta, ko so dnevi daljši in toplejši in imamo na razpolago veliko možnosti za preskrbo naših izpraznjenih zalog vitamina D.
Izkoristimo lepe sončne dni za gibanje v naravi – ob tem bomo poskrbeli za zadostno količino vitamina D, boljšo odpornost in boljše splošno počutje.
Telesna aktivnost, svež zrak, zdrava mera izpostavljenosti soncu in uravnotežena zdrava prehrana poskrbijo, da ostanemo vitalni še pozno v jeseni - tako koledarski kot tudi naši jeseni življenja.
Avtorica: dr. Alenka Hmelak Gorenjak, IC Piramida Maribor
Starejše novice
