Slika je simbolična.
Investitorji v 56 vetrnic na Pohorju čakajo na skorajšnja gradbena dovoljenja.

Projekt načrtovane postavitve 56 vetrnih elektrarn na Pohorju je trenutno v fazi izdaje gradbenih dovoljenj po integralnem postopku, v projektnem podjetju Energija na veter pa pričakujejo, da bodo potrebno dokumentacijo za naložbo prejeli kmalu. Ob tem zavračajo pomisleke civilne pobude, ki je nedavno v Slovenski Bistrici pripravila protestni shod.

Kot pojasnjujejo v podjetju, katerega edini lastnik je švicarska družba Woc Group, bo imela vsaka od 56 vetrnih elektrarn nazivno moč 3,5 megavata, skupaj torej 196 megavatov, kar bi po njihovem predstavljalo velik prispevek k izpolnitvi strateških ciljev Slovenije glede obnovljivih virov in zagotovilo pomemben delež doma proizvedene zelene električne energije, hkrati pa bi zmanjšalo tudi odvisnost Slovenije od uvoza električne energije.

Zasebni vlagatelji načrtujejo fazno izvedbo dveh projektov s 35 in 21 stojišči vetrnih elektrarn, vse pa naj bi stale na območju Treh kraljev in Areha v občini Slovenska Bistrica, medtem ko bo del kablovodov tekel tudi čez zemljišča občine Ruše.

Medtem je že izdelano poročilo o vplivu na okolje za omenjeno območje ter presoja kumulativnega vpliva vseh stojišč vetrnih elektrarn, dostopnih poti, trase kablovoda in razdelilno-transformatorskih postaj, kamor bodo priključevali kablovod.

Občinskemu svetu v Rušah so projekt predstavili že pred časom in so tudi prejeli zeleno luč za nadaljevanje projekta in soglasje k podpisu služnostne pogodbe za gradnjo kablovoda.

Drugače je v Slovenski Bistrici, kjer so zaznali manj pripravljenosti glede soočenja stališč in iskanja rešitev, zato so bili prisiljeni uvesti uradni postopek za pridobitev služnosti. Občinama so sicer ponudili plačilo nadomestila.

Pred dvema tednoma se je v Slovenski Bistrici na protestnem shodu zbralo več kot 50 pripadnikov civilne pobude, ki nasprotuje načrtom za gradnjo vetrnih elektrarn na Pohorju. Župan Ivan Žagar ob tem meni, da bi namesto občine za umeščanje v prostor morala poskrbeti država, seveda ob najširšem vključevanju javnosti.

Na vprašanje, kako bi lahko nasprotovanja civilne pobude ogrozila projekt, investitorji odgovarjajo, da je potreben zdrav razum, saj nasprotovanje zaradi nasprotovanja samega pomeni hromitev razvoja in propad.

»V odprtih pogovorih z ljudmi je pogosto slišati, da so na Pohorju nujno potrebna nova vlaganja v razvoj turizma in nove vsebine ter strateški pristop k izboljšanju okolja in ponudbe, a ko beseda nanese na vetrne elektrarne, se argumenti posameznih iniciativ vrtijo izključno okrog ohranitve zdaj idealnega stanja Pohorja, ki ga je potrebno ohraniti takega kot je,« pravi predstavnik investitorjev Mitja Hertiš in ob tem poudarja, da je z viri, ki jih občina neposredno in posredno pridobila iz naslova projekta, nadaljnji razvoj Pohorja realno izvedljiv.

V zvezi z morebitnimi pomisleki zaradi bojazni pred hrupom zatrjuje, da so pri umeščanju stojišč vetrnic striktno upoštevali veljavno zakonodajo, ki določa kot omejitev najvišjo dovoljeno stopnjo hrupa na fasadi najbližjega objekta v nočnem in dnevnem času, presoja vpliva hrupa pa da je zagotovila, da s strani Svetovne zdravstvene organizacije priporočena vrednost na nobenem od objektov ne bo presežena.

Sicer pa je po njihovem prepričanju vidik hrupa pri delovanju vetrnic eno pomembnejših vprašanj, ki ga skrbno in pozorno obravnavajo vsi večji proizvajalci. Z vsemi tehnološkimi inovacijami so v zadnjem desetletju naredili velik napredek glede minimalne slišnosti delovanj, kar se kaže tudi v tem, da je gradnja vetrnih elektrarn dovoljena vse bližje objektom.

Ker je nekaj pomislekov tudi glede vpliva vetrnic na varovane vrste ptic, predvsem divjega petelina na tem območju, so te zavrnili s primerom Vitranca, kjer so se vplivov bali zaradi načrtov gradnje novih žičnic in širjenja območja smučišč. S terenskimi ogledom domačinov se je izkazalo, da je divji petelin za prebivališče izbral ravno neposredno bližino žičnice in smučišč, zaradi čistin, ki mu jih ta infrastruktura omogoča in mu na obronkih nudi zavetje ter hrano, poudarjajo v družbi Energija na veter.

Ob tem se zavedajo, da je za lokalno okolje praviloma skoraj vsaka sprememba in novost praviloma pospremljena z nezaupanjem, kar so jim potrdili številni vodje projektov vetrnih parkov ob prvih korakih uvajanja vetrnih elektrarn kot novosti v posameznih državah ali okoljih.

Pri partnerjih so preverjali tudi izkušnje glede vpliva vetrnih polj na turističnih območjih in ugotovili številne pozitivne učinke v smeri, da ljudje vetrne elektrarne sprejemajo enako kot ostale vire obnovljive energije.

Komentarji (8)

Julfa (ni preverjeno)

Vetrnice so povsod v svetu prijazne okolju samo v Sloveniji so problem .
Problem je ker je Medved dobil posebna navodila od Janeza .

Surfeiter (ni preverjeno)

Stoko jedna ... še jebenih vetrnic ne znamo sami ... pa pridejo lopovi iz Švice in svizec že zavija čokolado ... se spomnite Bio plinarn? Nekega Toma B., sina gasterbajterskega in velecenjenega Matjaža K. iz KBM? No, vse kar se bo zgodilo, ste že videli ... stoko jedna ...

Politik (ni preverjeno)

Vam jih posekamo'pravijo.

Šumar (ni preverjeno)

Veternice ne spadajo v naravo... Postavite jih v mestih na stolpnice...
Postavite jih na Dravo nonstop piha veter... Onesnaženje naj bo v onesnaženem delu države ne pa v neokrnjeni naravi...

Ć (ni preverjeno)

Ja samo pol tud šumerji ne boste elektrike dobili.

In reply to by Šumar (ni preverjeno)

Šumar (ni preverjeno)

No mehki Ć bomo pa živeli isto kot vi Yugoviči necivilizirano... Barbarsko... Divje... Vsak z svojo pištolo... Tak živite doli... Pa je vse ok... Razen za BONTON vljudnost in oliko še niste slišali...
Napisal pa si tak kot da je zdaj elektrika samo 500metrov okoli elektrarne da drugje pa je ni...
Kak pa ima prekmurje elektriko???
(Prekmurje pokrajina na vzhodu Slovenije)
Nimajo ne elektrarn ne vetrnic... Elektriko pa imajo...
Razgledan ravno nisi...
Brihten tudi ne...
Se čudim da si pismen...
Ć (ćetnik)

In reply to by Ć (ni preverjeno)

ip (ni preverjeno)

Ultrazvok :(

Lasa (ni preverjeno)

Moje mnenje je da bi morali prvo postavit veternice na krasu tam kjer že stojita dve. Tistemu skalovju tam ne bodo škodile.
Kar me pa resnično moti pa je ta švicarska družba. Njih zanima samo in izključno kapital. Švica ni bogata zaradi bank ampak zaradi vseh njihovih milo rečeno vprašljivih poslov po svetu.

Starejše novice