Danes se v spominskem parku mariborskega pokopališča Dobrava na uradni pogrebni slovesnosti, na kateri bodo pokopali več kot 700 žrtev povojnih pobojev. Žrtvam sta se poklonila tudi predsednik republike Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolinda Grabar Ki
Danes ob 10. uri se je s postavitvijo krste v poslovilno vežico začela pogrebna slovesnost za žrtve povojnih pobojev. Ob 11. uri sta pred park spominov prišla tudi predsednik Republike Slovenije in predsednica Republike Hrvaške, od tam pa so se nato napotili v Stolnico svetega Janeza Krstnika v Mariboru, kjer je ob 14. uri potekala poslovilna svečanost. Mašo v stolni cerkvi je vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl, med govorniki na pogrebni slovesnosti pa je bil tudi predsednik republike Borut Pahor.
V Mariboru danes tudi Kolinda Grabar Kitarović
Ker naj bi bilo med žrtvami tudi veliko hrvaških državljanov se bo današnje slovesnosti udeležila tudi predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović. Predstavniki iz Hrvaške so sicer redni gostje spominskega parka v Dobravi, saj se v spominskem parku nahaja okoli sto tezenskih žrtev, med katerimi je prav tako veliko Hrvatov.
Slovenija je dolžna poskrbeti za žrtve
V začetku meseca oktobra je sicer že potekala pietetna slovesnost, ki se je je udeležil tudi predsednik Pahor. Ob začetku prenosa posmrtnih ostankov iz Hude Jame je povedal, da je ta korak pomemben zaradi preteklosti in boljše prihodnosti: »Slovenija pa je s tem začela reševati enega bolj dramatičnih zgodovinskih izzivov.«
Sama izvedba izkopa, prenosa in pokopa žrtev, ki naj bi jih po nekaterih ocenah bilo kar 3000 je predvidena v naslednjih 17 mesecih in bo zaključena konec leta 2017. S tem pa bo Slovenija tudi izpolnila odgovornost države, ki je dolžna poskrbeti za civilizacijski pokop žrtev vojne in povojnih pobojev.
Kaj je Huda jama
Pred sedmimi leti, natančneje marca 2009 so raziskovalci v rovu rudnika Huda jama našli osem plasti trupel. Pregrade, ki so skrivala trupla tako moških kot tudi žensk so nastale takoj po vojni v tako imenovanih izvensodnih pobojih.
Opuščeni rudniški rov so zaprli že leta 1942, po koncu druge svetovne vojne pa so maja 1945 v rovu pobili in zakopali večje število nemških kolaboracionistov, ki so jih zahodni zavezniki v skladu z mednarodnimi dogovori vrnili Jugoslovanskim oblastem. O statusu in narodnosti konec pomorjenih žrtev so viri nezanesljivi in nasprotujoči. Med žrtvami naj bi bili večinoma pripadniki ustaški zločinci iz najbolj zloglasnega koncentracijskega taborišča Jesenovac in nune iz otroškega taborišča Jastrebarsko pa tudi slovenskega domobranstva, pripeljani iz Teharij oziroma hrvaški domobrani in ustaši ter morda tudi civilisti zajeti v bližini ali pripeljani iz enega od zbirnih taborišč v Celju.