Mariborsko sodišče je vodilna menedžerja Impola zaradi zlorabe položaja obsodilo na dve leti pokojne zaporne kazni.
Vodilna menedžerja Impola Jernej Čokl in Vladimir Leskovarja je mariborsko sodišče, zaradi zlorabe položaja in oškodovanja družbe v višini 1,6 milijona evrov, zaenkrat še nepravnomočno obsodilo vsakega na dve leti pogojne zaporne kazni s preiskusno dobo štirih let. Tožilstvo in obramba sta na sodbo že napovedala, da se bosta pritožila, poroča STA.
Za predsednika upravnega odbora Impola Jerneja Čokla je tožilec Niko Pušnik zahteval tri leta zapora, za Leskovarja, ki je bil takrat na čelu družbe Upimol, pa dve leti in pol zapora. Sodni senat, ki ga je vodil Danilo Obersnel, je zaradi nekaznovanosti obtoženih ter oddaljenosti časa storitve ocenil, da je dovolj pogojna kazen, pri tem pa je obsodilno sodbo podkrepil z izvedenskim mnenjem Draga Dubrovskega.
Impol oškodovan za 1,6 milijona evrov
Sodišče je odredilo vrnitev protipravne pridobljene koristi podjetja Upimol, ki so ga vodilni v podjetju v letih 1999 in 2001 uporabili za posredovanje pri nabavi nurovine. Gre za 1,6 milijona evrov, za kolikor je bil oškodovan Impol. Na zatožni klopi se je znašlo tudi podjetje Upimol, a je zanj sodišče izreklo oprostilno sodbo, poroča STA.
Obramba je zavračala očitke, da naj bi obsojena preko Upimola oškodovala Impol pri dobavi surovin. Stojan Zdolšek, odvetnik Čokla, je povedal, da je šlo za poseben proces, ki je trajal skoraj pet let. Po njegovem mnenju se je tožilstvo za obtožbo borilo korektno, sodnik pa je izrekel salomonsko odločitev, ki se naslanja na mnenje izvedenca, kar po njegovem pomeni, da je v postopku sodil on, kar pa je narobe.
Impol bi brez Upimola ustvarjal manjši dobiček?
Med petletnim sodnim procesom je tožilstvo kar trikrat spremenilo obtožnico, zaradi česar je obramba naročila več različnih pravnih mnenj. Bančna strokovnjakinja obrambe Romana Fišer je želela dokazati, da je moral Impol surovine nabavljati preko posrednika, saj med letoma 1999 in 2001 ni imel dovolj kreditnega potenciala. Maks Tajnikar je ocenil, da bi Impol v spornem obdobju ustvaril za 2,4 milijone evrov nižji dobiček, če surovin ne bi nabavil preko Upimola.
Izvedenec je celoten process vztrajal, da takšna izpeljava nabavnih poslov ni bila potrebna. Po njegovem ni bilo nobenih ekonomskih razlogov, da Impol poslov ne bi mogel opravljati sam ter obdržati dobička. Prepričan je, da so Upimol ustanovili zgolj za pridobivanje lastniškega deleža v Impolu.
Obersnel je že marca letos napovedal izrek sodbe, a je takrat oprostil Upimol. Obravnavo zoper oba obdolžena pa ponovno odprl, zaradi dodatnega pregleda nekaterih faktur. Sledile so nove zahteve po izvedencih, a je senat tokrat bil nepopustjiv in izrekel sodbo v postopku, ki bo epilog moral doživeti na višjem sodišču, poroča STA.
