Andragoški zavod Maribor – Ljudska univerza je ena izmed najstarejših institucij za izobraževanje odraslih v Sloveniji. Letos praznujejo 100. obletnico delovanja.
V Narodnem domu so v sredo s kulturno prireditvijo obeležili 100. obletnico delovanja Andragoškega zavoda Maribor – Ljudske univerze.
Kulturno umetniški program je nastal pod taktirko Toneta Partljiča, ki je občinstvo popeljal skozi stoletno delovanje zavoda.
Ob tej izjemni priložnosti je mariborski župan Saša Arsenovič podaril direktorici zavoda Ireni Urankar mestni pečat Maribora ob 100-letnici delovanja na področju izobraževanja in vseživljenjskega učenja.
»V 100 letih smo delovali pod raznimi imeni in različnimi družbenimi sistemi, a zmeraj za potrebe ljudi v lokalni in širši skupnosti. Ponosni smo, da nadaljujemo delo slovenskih akademikov iz daljnega leta 1922 in gradimo na temeljih, ki so jih postavile pretekle generacije.
Skozi bogato zgodovino smo se razvili v sodobno izobraževalno, svetovalno in informacijsko ustanovo za izobraževanje odraslih,« je za Mariborinfo dejala Irena Urankar, direktorica zavoda.
V lokalnem okolju so danes edini izvajalec osnovne šole za odrasle, Projektnega učenja za mlajše odrasle, programa Začetne integracije priseljencev in svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih.
Izvajajo različne programe neformalnega izobraževanja za vse ciljne skupine, pri tem pa so tudi nosilec licence Goethe-inštituta, pooblaščena ustanova Državnega izpitnega centra za izpite iz tujih jezikov in pooblaščeni izpitni center za slovenščino kot drugi tuji jezik.
Zgodovina Andragoškega zavoda Maribor – Ljudske univerze
Ljudska univerza v Mariboru je bila ustanovljena leta 1922 z namenom, da bi kulturno vzgajala vse sloje prebivalstva.
Pod vodstvom Janka Kukovca je do ukinitve v času druge svetovne vojne vztrajala na začrtani poti s predavanji, strokovnimi tečaji, razstavami, literarnimi in glasbenimi prireditvami in podobno.
Ljudska univerza se je razvila v pomemben center na severnem slovenskem ozemlju. Tako je med letoma 1922 in 1941 pripravila skoraj 1200 prireditev, ki jih je obiskalo okoli 120.000 ljudi.
Po drugi svetovni vojni je nova socialistična država poudarjala pomen izobraževanja in pripomogla k množičnemu ustanavljanju ljudskih univerz kot posebnih oblik amatersko organiziranih izobraževalnih dejavnosti.
Tako je centralna Ljudska univerza, kljub temu da še ni razpolagala z lastnimi prostori, pripravila bogat spored predavanj, ki so se vršila vsak petek, ob 20. uri, v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru.
Za ljudske univerze je leto 1959 pomenilo veliko prelomnico. Čedalje večja potreba po strokovnem in načrtnem izobraževanju odraslih ter ustrezna zakonodaja sta jim omogočila, da so se preoblikovale v poklicne ustanove, ki so imele možnost ponuditi udeležencem verificirane programe, s pridobitvijo javnih listin.
Hkrati so ljudske univerze v Sloveniji preimenovali v delavske univerze.
Delavska univerza Maribor je od ustanovitve leta 1959 sprejela več kot 500.000 udeležencev izobraževanja.
Najugodnejši je bil položaj takoj po ustanovitvi, kasneje so se razmere spreminjale ter se začele slabšati.
Vrhunec krize predstavlja čas priprave in uvajanja zakona o usmerjenem izobraževanju. Negativni trend se je ustavil šele leta 1983.
V letu 1992, ko je ustanova praznovala 70 let od začetka delovanja Ljudske univerze v Mariboru, so se Delavske univerze v Sloveniji preimenovale v Ljudske univerze.
V Mariboru so dodali še ime Andragoški zavod, s tem so poudarili, da je glavna dejavnost predvsem izobraževanje odraslih, in sicer na splošnem, jezikovnem, poklicnem in strokovnem področju.
Izzivi in pot naprej
»Zavedamo se, da bomo le opremljeni posamezniki sposobni soustvarjati enakopravnejšo in bolj demokratično družbo. Pri hitrem napredku družbe zato ne smemo/ne bomo pozabiti na starejše in ranljive ciljne skupine, da ne bodo živeli na obrobju družbe. Hkrati bomo skrbeli za opolnomočenje zaposlenih, tudi manj izobraženih zaposlenih, na katere ne smemo pozabiti.
Torej, nas - izobraževalce odraslih, čaka zahtevna naloga, saj se bomo morali odzvati na potrebe po kompetencah prihodnosti, jih sistematično ugotavljati in predajati kot znanje najširšemu krogu odraslih,« je pojasnila Urankar.
Od januarja 2021 dalje so nosilec dejavnosti javne mreže, ki se v prvi vrsti nanaša na izvajanje svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih, ki prinaša stabilnost v financiranju in s tem večji dostop odraslih do svetovalnih storitev na področju izobraževanja in učenja odraslih.
V sklopu Letnega programa za izobraževanje odraslim Mestne občine Maribor že tretje leto izvajajo programe za prebivalce občine, namenjene vsem ciljnim skupinam, s poudarkom na izobraževanju odraslih.
S programi pa so pripomogli k vključevanju odraslih v vseživljenjsko učenje in k dvigu splošne izobraženosti prebivalcev, višji izobrazbeni ravni in večji zaposljivosti.
»Uspešno prehojene poti in soočanja z novimi izzivi brez kompetentnih sodelavcev in predavateljev ne bi zmogli. Delo v izobraževanju odraslih, poleg strokovnosti in zavzetosti, zahteva predanost, empatičnost in predvsem srčnost.
Z obstoječo ekipo na nove izzive in razvoj pripravljeni. Počaščena in ponosna sem, da sem del zgodbe ob počastitvi 100. obletnice zavoda.«
Irena Urankar, direktorica
