Ste v nabiralniku že prejeli glasovnico iz občine? Sedaj je vaša priložnost za spremembo, ki jo želite videti v mestu.
S Trajnostno urbano strategijo, strateškim dokumentom, ki ga je občina sprejela v letu 2016, smo dobili tudi možnost za črpanje evropskih sredstev v znesku 17,801.441 milijonov evrov. Pošta, ki jo je danes prejelo približno 50.000 gospodinjstev Mestne občine Maribor, je pravo presenečenje za večino tukajšnjih prebivalcev. Da bi se ljudstvu v tolikšni meri dopustilo soodločanje o mestnem proračunu in projektih, ki zanje pridejo v poštev, kaže na to, da si občina v prihodnje želi bolj transparetnega upravljanja z našim mestom.
“Mi smo izvoljeni od ljudstva, zato smo se odločili za ta korak”, pojasnjuje župan Maribora Andrej Fištravec.
Na papirju, kjer lahko obkrožite točko A ali B, se odločate za 15 zaključenih projektov ali enega celovitega. Izbira je naša, zadnjo besedo pa imajo mariborski svetniki. Na voljo imamo tako 15 zaključenih projektov urbane prenove in obnove, 3 projekte trajnostne mobilnosti in energetsko prenovo stanovanj ali pa en velik projekt, v katerega spada obnova 26 stanovanj, 3 projekti trajnostne mobilnosti in energetska prenova stanovanj.
Mariborčanom manjka samozavesti
»Projekti, ki so umeščeni v trajnostne urbane strategije, so projekti, ki imajo evropsko primerljivost,« trdi arhitekt Tomaž Kancler, član projektnega sveta PO Maribor. Pravi, da imamo po desetih letih prvič priložnost realizirati projekte, ki so se načrtovali že v preteklosti. Žal pa je tako, da smo meščani pogosto nezadovoljni s samim mestom in posledično tudi s seboj – manjka nam samozavesti, ki je potrebujemo še več, da bi lahko združno realizirali vse, kar si zastavimo. »To ni najgrše mesto,« opozarja Kancler, ki v projektih načrtovanja prostora sodeluje tudi z graškim županom.
Kdo bo poskrbel za transparentnost in pravilno štetje?
Večkrat smo tako v Sloveniji kot Mariboru priča netransparentnemu poslovanju, za katerega izvemo, ko je že prepozno. A župan pomirja – v našem primeru bo poskrbljeno, da se to ne zgodi. Prav iz tega razloga so z dvema možnostima seznanili slabih 50.000 gospodinjstev v MOM, pri evidentiranju bo sodelovala tudi pošta. V samem izboru projektov sicer sodeluje več občin, a razveseljuje novica, da MOM prijavlja projekte, s katerimi bo dosegla kar največ točk. Prav v Mariboru pa izmed vseh slovenskih občin najbolj izpolnjujemo kriterije za doprinos in kvaliteto projektov, s katerimi nabiramo točke. Izbor občine, ki bo prejela dobrih 17 milijonov evrov pa bo naposled izpeljalo Združenje mestnih občin, znotraj katerega imamo tudi svojega predstavnika.
Stanje mariborskega vodovoda kritično
V načrtu so tudi strateške investicije Umetnostne galerije, ki je še na točki umeščanja, Mariborskega gradu, za katerega na MOM še čakajo na razpis in kompleksa Pekarna. Mestno knjižnico bi se naj iz trenutnih prostorov v Rotovžu premestilo v mnogo večje prostore SDK, ki sicer še niso v lastni občine. Papirologija za slednjo bi naj bila urejena v letu 2017. Nujno potrebne pa so investicije mestne kanalizacije in vodovoda. Ob zadnjih analizah vode se je prvič pripetilo, da so v vodi našli sledi zdravil, sicer v manjših količinah, a bi te brez ustrezne sanacije vodovoda znale narasti. Gre za investicijo, ki bi jo morala kriti država – pitna voda je namreč ustavna pravica vseh državljanov Republike Slovenije – pa je ne.
Glasovnice ljudstvu – budnica za svetnike
Kancler je mnenja, da bo tovrstna anketa, ki jo je na dom ponekod že včeraj dobilo nekaj gospodinjstev, morda uspela predramiti mestne svetnike. V pretekosti so z milijoni evrov ravnali samovoljno in jih neodgovorno premeščevali malo sem malo tja – sedaj pa je temu treba narediti konec. Fištravec priznava, da javnost v bistvu vrši velik pritisk na mestne svetnike. »Da se ve, tukaj gre za strukturiran pritisk javnosti na svetnike. Tu ne gre za govorice, ki so najhujša oblika izvajanja pritiskov, ampak za strukturirano izvajanje,« pravi Fištravec.
