Na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor izdelujejo maketo cepelina Graf Zeppelin v razmerju 1:100, ki bo od 19. junija krasila razstavo Muzeja narodne osvoboditve Maribor. 

Zračna ladja Graf Zeppelin je mesto vzdolž Drave preletela 12. julija 1931. S svojimi 236,6 metri dolžine je takrat veljala za največjo zračno ladjo na svetu. 

Muzej narodne osvoboditve Maribor ob 90. obletnici preleta prireja razstavo, na kateri bo osrednja atrakcija maketa cepelina Graf Zeppelin v razmerju 1:100.

»Ob pozivu, da pripravimo maketo Grafa Zeppelina smo, seveda, takoj bili za. Po razstavi bo cepelin visel v razstavni vitrine naše šole,« za Mariborinfo razkriva Marjan Kumer, učitelj praktičnega pouka in mentor pri izdelavi cepelina na Srednji lesarski in gozdarski šoli Maribor. Doda, da je takšno sodelovanje velika promocija za šolo.

Zračno ladjo izdelujejo dijaki

Ob mentorstvu Kumra in Igorja Hovnika, predavatelja na Višji šoli za les in oblikovanje Maribor, maketo pripravljajo trije učenci. Načrte je pripravil Nik Gračner, sestavljata jo Luka Mertük in Andreas Kranjc.

Fantje so projektu zelo predani, motiti se niso pustili. »V tem času je problem dobiti dijake. Če želimo uskladiti termine, kakor tudi samo delo, je komunikacija res pomembna,« pojasni Kumer. 

Mentorji predvidevajo, da bodo za delo porabili več kot 200 ur. Od aprila so jih nabrali že 140. 

Načrti po slikah

Izdelave makete so se lotili strateško, po korakih. Na največje težave so naleteli ob zbiranju dokumentacije. 

»Do načrta je zelo težko priti. Delamo po slikah, ki smo jih našli na internetu. Uspeli smo pridobiti dolžino in obseg. Našli smo tudi posnetek izdelave, ki nam je zelo koristil. Razmerja makete so pravilna, podrobnosti, kot je gondola, pa moramo prilagoditi,« pojasni Kumer. 

Najprej so izdelali centralno os, ki je služila kot osnova. Tja so pritrdili rebra in kolobarje, ki združujejo celotno maketo, ji dajejo obliko. Trenutno so v pripravi osnovnega skeleta, ki ga bodo oblekli s furnirjem. Celoten izdelek bo iz lesa. 

»Najlepši del je, da se najdemo in sodelujemo. Delati je težko, če ni dobre ekipe. Pri nas ni individualizma. Pomembo je tudi, da načrti funkcionirajo,« se pošalita mentorja. 

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice