Podpredsednik Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino prof. dr. Stanislav Radovan Pejovnik je bil tokrat gost oddaje Aktualno na televiziji IDEA.
Konec januarja je v državnem svetu potekal posvet Slovenija in CERN: priložnosti za znanost, gospodarstvo in mednarodni ugled.
Slovenija je na pragu polnopravnega članstva v Evropski organizaciji za jedrske raziskave, posveta pa so se udeležili pomembni akterji iz sveta politike, znanosti in gospodarstva.
Svetnik Pejovnik je posvet povezoval.
»Vsebina posveta je bila zamišljena poljudno, da bi širša javnost razumela, kaj se pravzaprav v tem velikem hadronskem trkalniku v Cernu dogaja.«
»Posvet je dosegel svoj namen. Strokovnjaki, ki s Cernom delajo že vrsto let so predstavili, kaj in kako delajo, kakšni so rezultati na zelo poljuden način.«
Posvet je bil dobro sprejet, nam je še povedal Pejovnik.
V 'konici znanja'
Polnopravno članstvo prinaša priložnosti za slovensko znanstveno skupnost in za gospodarstvo.
»Zame kot profesorja je na prvem mestu izobraževanje in raziskovanje na najvišjem možnem nivoju.«
V Cernu sodeluje vrsta slovenskih znanstvenikov, ki so tam doživeli mednarodni ugled.
»Če je Slovenija lahko na nekem področju udeležena v sami špici raziskovanja, potem to pomeni, da smo sposobni s svetom sodelovati v konicah znanja.
Ta konica znanja vleče tudi ostale za sabo. Če je nekdo v svetu tako uspešen, se njegov sosed vpraša: Zakaj ne tudi jaz? To v celoti močno dviguje povprečje.
In jaz vedno trdim, da s povprečjem ne moreš doseči odličnih rezultatov. Torej potrebuješ nadpovprečje, in Cern je nedvomno nadpovprečje.«
Slovenija je aktivna v Cernu aktivna že 49 let.
Pejovnik je spregovoril tudi o začetkih jugoslovanskega in kasneje slovenskega sodelovanja.
»Ko smo postali samostojna država, po letu 1990, so bila nihanja v sodelovanju s Cernom. Ko je bil Cern zainteresiran za sodelovanje s Slovenijo, mi nismo bili zainteresirani, nato se je zgodilo obratno.«
Predstavil je bistvene pogoje, ki jih je Slovenija izpolnila od leta 2016, ko se je takratna ministrica začela resno ukvarjati s slovenskim članstvom v Cernu.
Ti so izvrstna znanost, pripravljenost za stalno financiranje ter da ima država podjetja, s katerimi lahko Cern sodeluje.
Članarina v Cernu
Svetnik nam je povedal, kakšna je vrednost članstva v taki organizaciji, kot je Cern.
»Veliko ljudi me je kasneje vprašalo, kakšna je članarina v taki organizaciji, tega na posvetu nismo povedali. Torej članarina je med tri in pet milijonov evrov letno.
Plača pa se v švicarskih frankih (smeh). Mislim, da je sama članarina okoli tri milijone evrov, ostalo pa so konkretni stroški na programih.«
Kdaj se bo v Cernu dvignila slovenska zastava?
Osvetlil je tudi pot, ki jo mora Slovenija še opraviti do polnopravnega članstva v Cernu v Švici.
»Gre za formalnosti, ki pa zdaj tečejo na obeh straneh. Pričakuje se, da bi do junija letos opravili vse obveznosti in bi na slavnostni seji v Cernu dvignili slovensko zastavo in postali polnopravna članica.«
Pomen mednarodnega ugleda
Tako članstvo pa prinaša tudi mednarodni ugled, je še poudaril Pejovnik.
»Na pobudo Cerna so naredili pospeševalnik na vzhodu. Solastniki tega pospeševalnika so Izraelci in Palestinci, seveda tudi druge države.
Ampak to je po mojem vedenju edina organizacija, kjer enakopravno sodelujejo Izraelci in Palestinci in temu se reče 'mednarodni ugled'.
In temu se reče možnost vplivanja preko znanosti tudi na aktualna politična dogajanja.«
Predstavil je še raziskave, ki jih opravlja Cern in ki segajo v same temelje nastanka vesolja.
