Da je paliativna oskrba v Sloveniji še vedno tabu, je poudarila Mateja Lopuh, državna koordinatorka skupine za paliativno oskrbo pri ministrstvu za zdravje.
Izjavo za medije o aktualnem dogajanju v zvezi z novim koronavirusom so podali predsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko Božidar Voljč, državna koordinatorka skupine za paliativno oskrbo pri ministrstvu za zdravje Mateja Lopuh, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Marko Noč in vladni govorec Jelko Kacin.
Kacin je že na začetku ponovil, da je vlada včeraj sprejela dopolnila prvega protikorona paketa, kot tudi drugi protikorona zakon, zaradi česar je posledično tudi napovedala nove korake za sproščanje varovalnih epidemioloških ukrepov.
Med drugim so na včerajšnji dopisni seji napovedali nove izjeme pri ponujanju blaga in storitev, zaradi česar so danes že na voljo storitve nepremičninskega posredovanja, odprte so lahko tudi knjižnice in muzeji.
-
Slovenija | 4 komentarjevKONEC ČAKANJA! Na ta datum se odpirajo terase lokalov
Od 4. maja bo tako dovoljena tudi strežba, vendar izključno na terasah in vrtovih gostinskih lokalov, storitve izdelave in popravil na področju tekstilne, obutvene in usnjarske dejavnosti, izdelava ključev, fotografske dejavnosti, fotokopirnice, urarstvo in zlatarstvo. Pri tem bo vlada vsak teden presojala sprostitev teh ukrepov in na podlagi priporočil stroke omejitve dodatno sproščala ali jih na novo vzpostavljala.
Že danes bo vlada obravnavala nadaljnji načrt sproščanja ukrepov.
-
Lokalno | 0 komentarjevBomo lahko svojo občino zapustili že danes?
Epidemija razkrila mnoge težave v oskrbi starejših
Na drugi strani se je predsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko Božidar Voljč dotaknil starejše populacije, ki pravi, da so v epidemiji koronavirusa med najbolj ogroženimi. Pravi, da je epidemija razkrila tri področja, na katerih so starejši diskriminirani in za katera bo po epidemiji potrebno poskrbeti.
Prvo področje so gotovo domovi za starejše, za katere Voljč pravi, da so kadrovsko podhranjeni. Drugo področje je urejanje geriatrične stroke v Sloveniji, saj je prav Slovenija tista država, v kateri se prebivalstvo najhitreje stara. Tretje področje, ki bi mu mogli nameniti pozornost, pa je paliativna oskrba starejših.
Dodaten pomen paliativne oskrbe
Prav zaradi tega državna koordinatorka skupine za paliativno oskrbo pri ministrstvu za zdravje Mateja Lopuh pravi, da je v luči epidemije koronavirusa pomembno govoriti o paliativni oskrbi, ki pa ima v Sloveniji še vedno negativno konotacijo.
Lopuhova meni, da v družbi še vedno vlada prepričanje, da gre za pristop, ki pripravlja ljudi na smrt. »Ne, ljudi pripravljamo na življenje s kronično neozdravljivo boleznijo,« pravi Lopuhova. Dodaja, da moramo o tem govoriti predvsem zato, ker lahko mnogi, ne samo starejši, zaradi pridruženih kroničnih bolezni ob okužbi s koronavirusom, tudi umrejo.
Marko Noč, predstojnik Kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pa se je obregnil ob pristop zdravljenja starejših, predvsem tistih, ki bivajo v domovih za starejše.
Noč pravi, da je bolnišnično zdravljenje starejših smiselno le, če zato obstaja nujen in jasen medicinski razlog. »Iz izkušenj lahko povem, da je za starostnika sprejem v bolnišnico, nujno zlo, predvsem za starostnike, ki imajo neozdravljive kronične bolezni,« še dodaja Noč, zaradi česar tudi sam poudarja pomen paliativne oskrbe.
