Dogajanje v sporu med Petrolom in vlado glede regulacije cen naftnih derivatov še vedno buri duhove.
Petrol je preklical napovedano enourno zaprtje prodajnih mest zunaj avtocest, odločitev pa oznanil kmalu po posegu SDH v zgodbo.
A Petrolove odločitve v preteklih dneh še naprej odmevajo.
Oglasili so se tudi v madžarski skupini Mol.
Zaprtje nekaterih prodajnih mest
Petrol je v ponedeljek napovedal, da bo danes med 12. in 13. uro zaradi uredbe o regulaciji cen goriv protestno zaprl prodajna mesta zunaj avtocest.
»Gre za odziv na dolgotrajno in za poslovanje škodljivo regulacijo cen goriv, ki resno ogroža vzdržnost dejavnosti prodaje naftnih derivatov,« so ob napovedi protestne akcije zapisali v Petrolu.
Že pred tem so začasno zaprli bencinske servise Petrina, Črni Vrh nad Idrijo, Solčava in Podkoren.
Ta bodo zaprta, dokler po Petrolovih navedbah ne bodo izpolnjeni pogoji za vzdržno poslovanje.
Nato preklic
A skoraj pet pred dvanajsto so v Petrolu napovedani protestni ukrep preklicali.
Ob tem so vnovič opozorili na nujnost znižanja dajatev države in odločevalce pozvali k dialogu, s katerim bi vzpostavili vzdržno regulatorno okolje za vse trgovce z naftnimi derivati.
»Z dialogom želimo doseči odpravo škode za vse trgovce z naftnimi derivati, ki jo povzroča sedanji regulatorni okvir,« so poudarili v največjem trgovcu z naftnimi derivati v državi.
Petrolovo oznanilo koraka nazaj v sporu z vlado glede regulacije je sledilo kmalu po tistem, ko je v zgodbo posegel Slovenski državni holding (SDH), ki upravlja s skoraj tretjinskim državnim deležem v Petrolu.
Rožljanje SDH
V SDH so upravo in nadzorni svet energetske družbe pozvali, naj ne izvajata aktivnosti, ki povzročajo gospodarsko škodo družbi in delničarjem.
Kot so poudarili, so v vodstvu Petrola zavezani k skrbnemu ravnanju v izključnem interesu družbe, ki jo vodijo oziroma nadzirajo, nestrinjanje z regulacijo pa da morajo komunicirati argumentirano z relevantnimi deležniki.
»Če bosta uprava in nadzorni svet družbe Petrol izvajala oziroma dopuščala nepotrebne poslovne ukrepe, ki povzročajo škodo družbi Petrol, bo SDH primoran z namenom zaščite interesov delničarjev in preprečitve nastajanja gospodarske škode uporabiti vsa razpoložljiva pravna sredstva,« so ob tem zarožljali v SDH.
Drugi ukrepi
Ob napovedi zaprtja nedobičkonosnih prodajnih mest so sicer v Petrolu zaradi protesta proti vladni odločitvi, da regulacijo cen naftnih derivatov vnovič podaljša in dodatno razširi še na avtoceste, napovedali še druge ukrepe.
Zaustavili so vse razvojne investicije v Sloveniji in jih preusmerili na trge, »ki imajo prijaznejši regulatorni okvir«.
Odločili so se tudi zamrzniti vsa izplačila sponzorskih in donacijskih sredstev.
Revidirali bodo vse dobaviteljske pogodbe ter nadaljevali stroškovno optimizacijo na drugih področjih.
Napovedali so tudi nove pravne ukrepe.
Spor med Petrolom in vlado
Spor med Petrolom in vlado ter njegove posledice v praksi odmevajo tudi med poslanci.
V Levici na primer pravijo, da Petrol, ki je lani in v začetku tega leta beležil zelo dobre, celo rekordne poslovne izide, svojo prevladujočo vlogo na trgu izkorišča za »izsiljevanje na hrbtih delovnih ljudi«.
Upravo Petrola v koalicijski stranki pozivajo, da se vzdrži ravnanj, kot so grožnje z zapiranjem bencinskih servisov na ruralnem področju in s prekinitvijo donacij in sponzorstev.
Poslanci opozicije medtem v poslanskih vprašanjih vladi oziroma pristojnemu ministru za okolje, podnebje in energijo Bojanu Kumru žogico pošiljajo bolj na vladno stran.
Franc Medic iz NSi ter Andrej Poglajen in Jožef Jelen iz SDS vlado oziroma ministrstvo ob zapiranju bencinskih servisov na podeželskih območjih tako sprašujejo, kaj načrtuje za izboljšanje oskrbe z gorivi podeželskih območij in če išče rešitve za nastale razmere ob zapiranju Petrolovih servisov.
Med vprašanji je bilo tudi to, ali je vlada pretehtala vse vidike sprejetja najnovejše uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov in ali vendarle potekajo tudi pogovori s Petrolom.
Kaj pravi Mol?
Oglasili pa so se tudi v madžarski energetski skupini Mol, ki je s svojo mrežo črpalk pod znamkama Mol in Ina drugi največji ponudnik naftnih derivatov v državi.
V Molu ocenjujejo, da trenutna regulacija predstavlja tveganja za vzdržno delovanje trga z gorivi in ogroža zanesljivost oskrbe.
Zato bodo pregledali načrtovane investicije in celotno poslovanje v Sloveniji. Morebitnih nadaljnjih ukrepov medtem niso navedli.
Kot so dodali, si bodo sicer še naprej prizadevali za dialog, s katerim bi našli dolgoročno rešitev, ki bo sprejemljiva za stranke, odločevalce in akterje na trgu.
Odzivi lokalnih skupnosti
Zapiranje Petrolovih bencinskih servisov v ruralnih delih države medtem razburja tudi lokalne skupnosti.
Občinski svet občine Kostel je v ponedeljek razpravljal o odločitvi Petrola, da zapre svoj bencinski servis na mejnem prehodu Petrina, ki je edini bencinski servis daleč naokoli, saj je najbližji v 30 kilometrov oddaljenem Kočevju.
Svetniki zahtevajo, da se nemudoma pristopi k ukrepom za ponovno odprtje servisa, sicer napovedujejo državljansko nepokorščino.
Županja Kostela Nataša Turk je pojasnila, da so na Petrolovem prodajnem mestu v Petrini poleg bencinskega servisa tudi pošta, banka in bankomat, predstavlja pa tudi edini minimarket v občini.
»Poslovalnica predstavlja srce kraja, kjer smo do zdaj dobili osnovne storitve,« je pojasnila in dodala, da je zaprtje med krajani povzročilo veliko ogorčenje in šok.
Komentarji (3)
CELA EVROPA SE NAM SMEJI!
SKORAJ POL EVROPSKEGA PARLAMENTA JE ZAPUSTILO DANAŠNJO SEJO ...
IN KAJ PRAVIJO NAŠI MEDIJI? NIČ!
ZA HLAPCE ROJENI V HLAPCE VZGOJENI ...
Spodaj vir Index, prevod Google, danes ...
"Zajedno" s kolegi iz Zelenih, S&D, Renew Europe in Levice sem zapustil današnjo sejo Odbora za peticije Evropskega parlamenta, ki je glasoval o resoluciji 'Ohranjanje spomina na žrtve komunističnega obdobja po drugi svetovni vojni v Sloveniji'. To je dokument, ki ga slovenska desnica namesto zgodovinske natančnosti in priznanja žrtev tega tragičnega obdobja uporablja za lažno interpretacijo zgodovine in lastne volilne namene,« je dejal Gordan Bosanac, poslanec Evropskega parlamenta za Možemo! v Evropskem parlamentu in senčni poročevalec Zelenih/EFA za omenjeno resolucijo.
»Takšna resolucija je revizionistična in nesprejemljiva.« Avtorji resolucije so prezrli kontekst druge svetovne vojne, zanemarili dejstvo okupacije Slovenije in narodnoosvobodilni boj slovenskega ljudstva proti okupatorjem zreducirali na komunistično nasilje,« je dejal.
Bosanac je tudi izjavil, da je bil celoten postopek sprejemanja resolucije zelo problematičen, saj je bil izveden brez pogajanj s strankami, ki spoštujejo zapuščino antifašističnega boja, »zato se je EPP, namesto da bi napisala zgodovinsko natančno besedilo, ki bi lahko služilo kot podlaga za spravo, lotila sprejemanja revizionistične resolucije s tesno večino na desnici, za kar je nato potrebovala roke neonacistične stranke AfD, avstrijskih svobodnih demokratov, italijanskih neofašistov iz stranke Bratje Italijani in madžarske desnice.«
Spomnili so, da smernice odbora PETI dodatno zavezujejo poročevalce v senci, da se dogovorijo o končnem besedilu, kar je ključnega pomena za občutljive zgodovinske teme. Med pogajanji so bila zaprošena za pojasnila glede izjav slovenske poslanke v Evropskem parlamentu Romane Tomc, podpredsednice EPP, ki ni članica odbora PETI, ki je trdila, da je bila resolucija napisana v njeni pisarni in da je bila peticija vložena v njenem imenu. Odsotnost uradnega odziva predsednika odbora, so poudarili v pismu, spodkopava zaupanje v postopek.
Posebej so poudarili, da hude zgodovinske netočnosti in ignoriranje žrtev nacistične in fašistične okupacije še dodatno ogrožajo besedilo, ki ignorira zavezništva Slovenskega domobranstva z italijanskimi fašisti in nemškimi nacisti. Namesto tega pristopa bi morala resolucija iti skozi konferenco predsednikov, kar bi omogočilo odprto razpravo in predloge sprememb.
Za kakšno resolucijo gre?
Resolucija "Ohranjanje spomina na žrtve komunističnega obdobja po drugi svetovni vojni v Sloveniji" je dokument, o katerem je danes glasoval Odbor za peticije Evropskega parlamenta. Pobudnica resolucije je slovenska poslanka v evropskem parlamentu Romana Tomc (EPP/SDS), razlog pa je bila zahteva po priznanju in ohranjanju spomina na žrtve komunističnega nasilja v Sloveniji po letu 1945, zlasti potem, ko je sedanja slovenska vlada odpravila 17. maj kot nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je prej uvedla vlada Janeza Janše.
V sami resoluciji je po dostopnih informacijah poudarek na:
priznavanju in institucionalnem ohranjanju spomina na žrtve komunističnega režima po letu 1945,
obsodbi zločinov komunističnih in drugih totalitarnih režimov,
pozivu k izobraževanju, spominu in pregonu zločinov iz tistega obdobja,
odpiranju arhivov in rehabilitaciji žrtev, hkrati pa se izogibanju kolektivni krivdi3.
Vendar pa po mnenju Bosanca in drugih kritikov z levega političnega spektra resolucija skoraj popolnoma ignorira zgodovinski kontekst – torej ne omenja ali zmanjšuje pomena odpora fašistični in nacistični okupaciji ter žrtev in prispevkov antifašističnega gibanja.
Konec citata ...
Od kod pa ima potem Petrol taksne dobicke in izplacila taksnih dividend..tudi oni niso tako nedolzni...sicer sem ze vrnil kartico Petrol, konkurenca ocitno nima taksnih tezav...