»Če vlada ne upošteva mnenja 105 županov občin, potem ne upošteva volje svojih državljanov.«
Vlada Republike Slovenije je danes podprla podpis sporazuma CETA, odločitev pa mora podati še Državni zbor. Gre za odločitev o začasni rabi prostotrgovinskega sporazuma CETA med Kanado in EU, ki naj bi obveljala še pred zaključkom ratifikacijskih postopkov. Sporazum bo v najslabšem primeru podpisan 27. oktobra v Bruslju. Kar 105 slovenskih občin, med njimi tudi Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Lovrenc na Pohorju, Hoče, Ribnica na Pohorju in druge, ki se s sprejetjem sporazuma zaradi daljnosežnih škodljivih posledic ne strinjajo, so predsedniku vlade Miru Cerarju poslale dopis, v katerem so se nosilci občin opredelili proti sprejetju sporazuma.
Takole pišejo v skupni zahtevi: »Zahtevamo, da se ohranijo veljavni evropski standardi delavskih pravic, varovanja potrošnikov ter okolja in ostro nasprotujemo določbam sporazuma CETA, ki te pravice neposredno ogrožajo ali pa je njihov vpliv nanje vsaj nejasen.«
Za Mariborinfo je svoje mnenje podal tudi Mariborčan Miha Lovše, podpredsednik Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, ki meni, da mora vlada, če dela v imenu naroda, nemudoma prekiniti nadaljnja pogajanja s Kanado oziroma EU:
»Če vlada ne upošteva mnenja 105 županov občin, ki so najverjetneje upoštevali voljo občanov oziroma predstavljajo svoje občane (več kot pol Slovenije!), potem vlada evidentno ne upošteva volje svojih državljanov oziroma volivcev in torej ne deluje v skladu z njihovimi zahtevami. Torej deluje v interesu nekoga drugega, v interesu velikih korporacij napram državnim, nacionalnim interesom. Evidentno. Zakaj pa se potem ti sporazumi sprejemajo v takšni tajnosti? Če bi bili dobrotvorni, bi bili javni.«
Sporni vidiki sporazuma
1500 strani pogodbe buri duhove zaradi skrite vsebine, ki je voda na mlin zlasti multinacionalkam, državam pa v resnici ne koristi, četudi je prav to postavka, na kateri želijo sporazum uveljaviti v Evropi in v Sloveniji. Korporacije lahko, če CETO sprejmemo, državo tožijo v primeru, če ta ne postopa v skladu z njihovim dobičkom. V kolikor bi v Sloveniji želeli denimo zaščititi bogate naravne vire vode in skladno s tem omejiti njeno rabo, bi RS lahko pričakovala vrtoglavo tožbo s strani korporacije, ki ima koncesijo za njeno črpanje in ki bi bila pri tem oškodovana.
Arbitrarna sodišča v glavnem presodijo v prid korporacij
Za tovrstne tožbe bi bila vzpostavljena tudi posebna arbitrarna sodišča, ki bi odločala o pravnih vidikih tožb. V večini teh primerov države izgubijo, korporacije pa slavijo. A tožbe korporacij predstavljajo le en sporen vidik tovrstnih sporazumov. Korporacijam je z uvedbo sporazuma podana prosta pot do prodaje gensko spremenjene prehrane, izdelkov z sumljivo vsebnostjo (recimo s hormonskimi motilci), celo produktom ali njihovo vsebino, ki so v Evropski uniji zaenkrat prepovedane. Skratka, korporacije bi s tem pridobile nadustavno pravico.
Po CETI še TTIP
Če sprejmemo CETO, ji bo hitro sledil še TTIP, sporazum med ZDA in Evropo. Pravzaprav je TTIP že del CETE, saj ima v Kanadi sedež mnogo ameriških korporacij, ki lahko, četudi ne sprejmemo TTIP, že preko CETE uveljavljajo svoje zahteve do Evrope. Tako da večje razlike med sporazumoma v bistvu ni.
Primeri slabih praks v tujini
Slovenija pri tovrstnem postopanju ne bi bila prav nobena izjema. Tovrstne tožbe držav so pogosta praksa že marsikje po svetu. Leta 2006 je država Ecuador prekinila pogodbo o črpanju olja z ameriškim podjetjem v Houstonu, Occidental Petroleum. Slednje je Ecuador tožilo in zahtevalo odškodnino v skupnem znesku kar 1,8 bilijona dolarjev. Podobna zgodba se je pripetila v Argentini, ki je multinacionalkam preprečila prodajo lastne vode po oderuških cenah. Sledila je vrtoglava odškodninska tožba, v kateri je Argentina korporaciji morala izplačati kar sto milijonov dolarjev. Poraja se torej vprašanje, če se naši politiki zavedajo pasti, ki jih prinaša CETA ali TTIP. Če ja, zakaj so potem pogovori o sporazumu še v teku? Če ne, zakaj se ne informirajo?
Domnevne koristi ob sprejetju sporazuma
V pismu, namenjeno predsedniku vlade Miru Cerarju, so zapisali, da so domnevne gospodarske koristi ob sprejetju škodljivega sporazuma v bistvu nične. Po lanski študiji ljubljanskega Centra poslovne odličnosti na Ekonomski fakulteti bi naj ob sprejemu sporazuma skupna bruto rast domačega proizvoda znesla še manj kot tisočinko odstotka na leto.
