Repnik: Pandemija je v očeh mnogih še poudarila, kako pomembna je znanost

Mariborski profesor Robert Repnik s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru je bil konec oktobra s strani vlade imenovan za direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije za mandatno dobo petih let.

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije opravlja z zakonom določene naloge v javnem interesu z namenom, da zagotovi trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna in drugih virov financiranja.

V pogovoru smo ga med drugim vprašali, zakaj se je odločil prijaviti na razpis direktorja agencije, kakšna je njegova vizija razvoja agencije, prednostih in slabostih mariborske univerze in tudi o komuniciranju znanosti širši javnosti, tudi v luči epidemije novega koronavirusa.

Kaj vas je pritegnilo k temu, da ste se prijavili na razpis direktorja Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije?

»Poleg pedagoškega sem se z raziskovalnim delom ukvarjal vrsto let. Ob objavi razpisa za položaj direktorja ARRS sem razmišljal o številnih vidikih in posledicah morebitnega imenovanja na to mesto. Po tehtnem premisleku in številnih posvetovanjih z raziskovalci, ki so mi tudi osebno blizu, ter družino, sem sprejel odločitev, da kandidiram.

Menil sem, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami pripomorem pri nalogah, ki jih opravlja ARRS. Ta pogled so očitno delili še drugi.«  

Za kaj se boste najbolj zavzemali kot novi direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije?

»ARRS zelo spodbuja razvoj mladih raziskovalcev in mladih doktorjev na začetku raziskovalne kariere, opažam pa pomanjkanje stimulativnih instrumentov za večjo uspešnost raziskovalcev sedanje srednje generacije pri pridobivanju projektov tako doma kot v tujini, zlasti evropskih projektov. O tem moramo temeljito premisliti in najti najbolj optimalne rešitve.

V Sloveniji delujejo številni zelo obetavni in prodorni znanstveniki, ki pa še niso bili dovolj opaženi, zato se mi zdi zelo pomembno spodbujati tudi interdisciplinarnost in ambicioznost, ki sta pomembni za preboje v znanosti.

Spremljati je treba tudi družbenoekonomske učinke raziskovalne dejavnosti, seveda tam, kjer je to mogoče in smiselno, ter pospeševati povezovanje akademske in gospodarske sfere ter prenos znanja v gospodarske in druge družbene dejavnosti. Treba pa je tudi omeniti, da smo v ARRS v primerjavi s sorodnimi agencijami v drugih evropskih državah kadrovsko izrazito omejeni in delovno obremenjeni.« 

Kakšna je vaša vizija Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije?

»Zaradi zagotavljanja nemotenega opravljanja nalog agencije nameravam z ekipo sodelavcev usmerjati svojo pozornost zlasti v poenostavitve in digitalizacijo procesov ter optimizacijo portfelja instrumentov. Zmanjšati moramo administriranje, izkoristiti notranje rezerve in izboljšati zagotavljanje kakovosti v procesih oziroma zmanjšati tveganja ter približati izvajanje instrumentov stabilnega financiranja novim rešitvam.

Seveda, pa je v ospredju vedno temeljno poslanstvo agencije: trajno, strokovno in neodvisno odločanje o izbiri programov in projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna in drugih virov financiranja.« 

Lahko opišete svoje področje raziskovanja oziroma s čim se ukvarjate?

»Do svoje nove vloge na ARRS sem bil zaposlen kot izredni profesor s področja fizike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru ter bil član programske skupine Računsko intenzivni kompleksni sistemi. Seveda, se z raziskovalnim in pedagoškim delom sedaj v novi vlogi ne bom zmogel tako aktivno ukvarjati, želim pa s temi področji obdržati stik.

Ukvarjam se torej z raziskavami na področju tekočih kristalov ter z didaktiko fizike. Na področju tekočih kristalov preučujem površinske pojave in defekte v planparalelni tekočekristalni celici, aplikativne prikaze statike in dinamike defektov ter strukturne ter fazne prehode. Na področju didaktike fizike se ukvarjam s preučevanjem učinkovitosti načinov vnašanja sodobnih vsebin v pouk fizike, razvojem poučevanja astronomskih vsebin in didaktičnimi pristopi pri uporabi izobraževalno - komunikacijske tehnologije pri pouku fizike.

Pred leti sem bil koordinator projekta Razvoj naravoslovnih kompetenc. Posvečam se tudi aplikacijam fizike v gospodarstvu ter sodelujem s podjetji, kjer so fizikalna znanja prepoznana kot pomembna.« 

Bo zaradi varčevanja na ravni državi prišlo do kakšnih sprememb v količini sredstev za raziskovalne projekte oziroma do njihovega zmanjšanja?

»Nimamo nobenih informacij ali napovedi, da bi bilo predvideno znižanje sredstev.« 

Ali država namenja premalo denarja za raziskovalno dejavnost? Kakšne so vaše strategije boja proti temu?

»Kljub zelo dobrodošlemu dvigu proračunskih sredstev za raziskovalno dejavnost v zadnjem obdobju ta še ne omogočajo financiranja vseh dobro ocenjenih projektov. Stopnje uspešnosti prijaviteljev so v zadnjih letih sicer nekoliko višje, a še zmeraj prenizke glede na vse prijavljene projekte oziroma potrebe raziskovalne skupnosti.

Zagotovo moramo zato dvigniti javna sredstva, ki jih kot država namenjamo znanstvenoraziskovalni dejavnosti. V tem pogledu bo treba poskrbeti za postopno povišanje javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost na en odstotek BDP. V zadnjem obdobju je zaznati pozitivne trende na tem področju in upamo, da se bodo v tej smeri nadaljevali.«

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije financira tudi projekte v zvezi s pandemijo covid-19. Boste tudi v prihodnje financirali projekte, ki naslavljajo covid-19, in kaj se v Sloveniji trenutno dela na področju novega koronavirusa pod okriljem Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije?

»Agencija je v letošnjem letu izvedla različne ukrepe, povezane s problematiko covid-19, ki so navedeni na naši spletni strani, pri čemer bomo namesto ukrepa U5 ob manjših projektih sofinancirali tudi osem večjih projektov, vsak v vrednosti 200.000 evrov letno, ki zahtevajo povezovanje prijaviteljev. Seveda, je možno tematike iz omenjenega epidemiološkega področja prijaviti tudi v okviru siceršnjih javnih razpisov agencije.«

Univerza v Mariboru pridobi manj projektov v primerjavi z drugimi univerzami in raziskovalnimi skupinami. Kakšno je vaše mnenje, kako več projektov pripeljati v Maribor?

»Ključ do pridobitve večjega števila projektov za vsakega prijavitelja, tako tudi za Univerzo v Mariboru, je v povečanju števila prijav kakovostnih projektov, ki bodo glede na kriterije izbora zaradi višje kvalitete tudi bolje ocenjeni.

Ravno v petek, 11. decembra, je bil s strani ARRS objavljen razpis za raziskovalne projekte, zato pričakujem veliko kvalitetnih prijav s strani različnih prijaviteljev, tudi Univerze v Mariboru.«

Kje vidite prednosti in slabosti mariborske univerze?

»Po mojem osebnem mnenju imamo v Sloveniji kvalitetne visokošolske in raziskovalne ustanove, seveda mednje spada tudi Univerza v Mariboru. Na različne načine se evalvira posamezne segmente delovanja teh ustanov.

Vsem prijaviteljem na javne razpise in pozive agencije svetujemo, naj spremljajo tako postopke evalvacij različnih instrumentov kot tudi prejete recenzije svojih prijav iz vidika morebitnih povratnih informacij glede oddanih prijav z namenom identifikacije možnih slabosti, ki bi jih bilo možno odpraviti ob naslednjih prijavah. Tako lahko vsaka raziskovalna organizacija pripomore k nadaljnji krepitvi svojih potencialov in nenehnim izboljšavam pri izvajanju svoje, tudi raziskovalne dejavnosti.«

Kako mlade spodbuditi k področju raziskovanja? Boste kot direktor to področje kako okrepili?

»Agencija omogoča usposabljanje mladih za raziskovalno delo v okviru programa Mladi raziskovalci. Program je pomemben ukrep raziskovalne politike na področju razvoja kadrov, saj spodbuja kadrovsko pomlajevanje raziskovalnih skupin in prispeva k dotoku svežih pristopov.

Med letoma 1985 in 2020 se je v okviru programa usposabljalo že več kot 8000 mladih raziskovalcev, lansko leto pa smo za njegovo izvajanje namenili kar 11,9 odstotka celotnega proračuna agencije. V letošnjem letu je agencija razpisala 230 mentorskih mest mladim raziskovalcem. Glavnina mladih raziskovalcev, ki so jih raziskovalne organizacije izbrale, je že začela z usposabljanjem.

Program želimo, delno upoštevaje tudi številčnost posamezne generacije, ohraniti in razvijati tudi v bodoče, saj predstavlja pomemben vir visoko izobraženih in motiviranih zaposlenih z velikim potencialom za gospodarstvo in druga družbena področja.«

Kakšna menite je vloga komuniciranja znanosti širši javnosti?

»Tudi na tem področju so bili v zadnjih letih že doseženi določeni premiki, saj je agencija v okviru programa komuniciranja znanosti izvajala delavnice, namenjene komuniciranju znanosti tako za novinarje, ki se ukvarjajo s področjem znanosti, kot tudi za raziskovalce, ki morajo primerno poljudno predstaviti svoje znanstvene dosežke.

Agencija prav tako sodeluje tudi z nekaterimi drugimi deležniki znanstvenoraziskovalnega prostora pri nekaterih dejavnostih, kot je npr. letni dogodek Mentor leta, ki je namenjen promociji dobrih mentorskih praks. Tudi v okviru letnega dogodka Dan ARRS agencija naslavlja aktualne izzive na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, letos je to 16. decembra.«

Ali razmišljate o kakšnih novih aktivnostih na področju komuniciranja znanja širši javnosti?

»Področje komuniciranja znanosti predstavlja izziv za prihodnje obdobje, ko bo treba o tematiki tudi strateško razmisliti na sistemski ravni, zlasti v smeri vidnejše predstavitve vloge znanosti za širši družbeni razvoj.

Menim, da znanstveniki ustrezno komunicirajo med seboj o znanstvenih temah, nekaj več prostora za izboljšave je na področju predstavljanja znanstvenih dosežkov, odkritij in tudi znanstvenic in znanstvenikov širši javnosti. Morda bi bilo temu potrebno odmeriti več medijskega časa in prostora. Opažam pa še precejšnjo pomanjkljivost komuniciranja na tem področju, in sicer v izpostavljanju pomena znanosti za družbo in razvoj.«

Glede na to, da ljudje vedno bolj dvomijo v znanost, predvsem v luči epidemije novega koronavirusa, kako boste kot direktor Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije ukrepali proti temu?

»V Sloveniji imamo odlične znanstvenike in raziskovalce ter tudi številne znanstvene novinarje, ki javnosti vsakodnevno predstavljajo najnovejša odkritja in spoznanja o koronavirusu. Verjamem, da jim velika večina Slovenk in Slovencev zaupa, saj znajo tudi na poljuden način približati najnovejša odkritja.

Še več: menim, da je pandemija v očeh mnogih še poudarila, kako pomembna je znanost za naše življenje in zdravje. Ne nazadnje težko čakamo na učinkovito cepivo, ki bo v aktualnem trenutku eden izmed najpomembnejših dosežkov znanosti. Pri tem pa je nujna določena potrpežljivost. Verjetno si nihče ne želi hitrih in nezanesljivih odgovorov. Kvalitetni odgovori znanosti pa v naše dobro terjajo svoj čas.«