Skupina za astronomijo Kasiopeja in amaterska vremenska postaja Gradišnik sporočata, da bo pomladansko enakonočje 20. marca ob natanko 10.37.
Pomladansko enakonočje je mejnik za astronomsko štetje let, imenuje pa se tudi ekvinocij. Določeno je, da novo leto nastopi natanko 79 dni pred ekvinocijem.
Pomlad se tako začne, ko se Sonce na nebu navidezno nahaja natančno nad ekvatorjem Zemlje.
Beseda enakonočje izvira iz latinščine in pomeni, da sta dan in noč na ta datum enako dolga, kar pa se sicer v praksi ne zgodi.
Sončni vzhod na prvi pomladni dan bo ob 5.58, zahod pa ob 18.12 in tako bo dan za celih 14 minut daljši od noči.
Na ta dan bo Zemlja od Sonca oddaljena 149 milijonov kilometrov.
»Davna ljudstva so praznovala prihod pomladi, to je praznovanje novega življenja narave, in novega upanja. Krščanstvo je to praznovanje preuredilo v veliko noč, ki se praznuje prvo nedeljo po prvi pomladanski polni Luni,« še dodaja Albin Gradišnik, član Skupine za astronomijo Kasiopeja.
Prva pomladanska polna luna bo v nedeljo
Prva pomladanska polna luna bo nastopila v nedeljo, 28. marca, ob 20.48. Velika noč se bo zato praznovala naslednjo nedeljo, 4. aprila.
Izračun velike noči še danes predstavlja velik izziv zaradi lunarno-solarnega leta. Tako se za izračun velike noči uporablja več metod, kot so Metonova perioda, določila Nicejskega koncila, aleksandrijska metoda, Computus in določila Gregorijanskega koledarja ter Meeüsov algoritem.
»Tudi gregorjevo, 12. marca, ki je nekoč veljalo za prvi spomladanski dan, saj je bila v 15. stoletju razlika med današnjim Gregorijanskim in takrat veljavnim Julijanskim koledarjem devet dni, ima korenine v predkrščanski dobi praznovanja dajanja ognja v vodo ali ugasnitev luči, ki simbolizira novo moč narave,« še doda Gradišnik.
