V Mariboru in dveh drugih slovenskih mestih je bila preverjena ponudba študentskih kosil ter označbe alergenov.
Strokovnjaki iz Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave, ki jih izvajajo v okviru koncesije Republike Slovenije za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev, so tokrat preverjali in primerjali ponudbo subvencionirane študentske prehrane. Raziskave, ki jih opravlja MIPOR, so sofinancirane s strani Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Tako so se odpravili v študentsko najbolj dovzetna mesta – Maribor, Ljubljano in Koper, kjer so preverili in ocenili, na kakšen način je na prodajnih mestih označen gluten in drugi alergeni, zanimalo pa jih je tudi, kako je o tem poučeno osebje.
Celiakija vedno pogostejša tudi pri otrocih
Celiakija je kronična sistemska avtoimuna bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. V zadnjih letih je ena pogostejših bolezni prebavnega trakta pri otrocih in odraslih. Z njo se sooča približno en odstotek prebivalstva. Ker zdravila za celiakijo ni, se morajo bolniki držati stroge diete brez glutena.
»V vseh devetih gostinskih obratih so nam ponudili brezglutenski obrok, četudi na jedilniku ni bil posebej naveden. Velja pa poudariti, da vsi obiskani gostinski obrati pripravljajo brezglutenske jedi v isti kuhinji kot druge jedi, zato ne morejo zagotoviti, da pri njihovi pripravi ni prišlo do navzkrižne kontaminacije. Večinoma so nas na to tudi opozorili,« je poudarila Nika Kremić in dodala: »Le en gostinski obrat je bil ocenjen zelo dobro, vsi ostali pa slabše, kar dva sta zaradi pomanjkljivih informacij na prodajnem mestu dobila skupno oceno pomanjkljivo.«
Označbe alergenov zakonsko določene
Potrošniki, ki so alergični ali preobčutljivi na neko snov imajo v skladu z zakonom pravico do podrobnih informacij o prisotnosti teh snovi v živilih, saj je v nasprotnem primeru lahko ogroženo njihovo zdravje. V skladu z uredbo morajo biti v gostinskih obratih alergeni označeni na vidnem mestu. Označbe morajo biti čitljive in vidne, navedeni pa morajo biti na vsaj enem mestu, kjer je predstavljena ponudba hrane (jedilni list, pano, zaslon).
Pri ocenjevanju so se strokovnjaki iz MIPORA osredotočili na mesto navedbe alergenov, večina lokalov je imela seznam alergenov zapisan na začetku menija. V dveh lokalih so dobili seznam šele na zahtevo. Čeprav je večina gostinskih obratov imela alergene označene na začetku jedilnika, so jih pogosto pozabili označiti tudi pri dnevni ponudbi kosil. V nekaterih gostinskih lokalih tudi ni bilo označb alergenov v pijačah.
Kot je razvidno iz tabele, so strokovnjaki preverjali Gostilnico & picerijo Pobreški hram, Pizzerio in špageterio Al Capone ter Restavracijo Mango. Pobreški hram je dobil dobro oceno, medtem ko sta jo Al Capone in Mango odnesla s povprečno oceno.
»Pri jedeh, ki vsebujejo žita, v nobenem od obiskanih obratov ni bilo navedeno, za katero vrsto žita gre. Večinoma je bilo označeno le, da jed vsebuje gluten. Tudi pri jedeh, ki vsebujejo oreške, ni bilo navedeno, kateri orešček jed vsebuje. Ni namreč nujno, da je potrošnik alergičen na vse vrste oreščkov,« je še izpostavila Nika Kremić in dodala: »Zanimalo nas je tudi znanje zaposlenega osebja in način dela oziroma preprečevanje navzkrižne kontaminacije z glutenom. Zaposleno osebje je bilo pogosto dobro seznanjeno z brezglutensko ponudbo, saj so vedeli, kaj smejo ponuditi. Povedali so nam tudi, kako jed pripravijo in nas opozorili na možnost navzkrižne kontaminacije z alergenom v kuhinji.«
