Foto: Miloš Vujinović
Nedavno je po družbenih omrežjih zakrožil iskren zapis izkušnje potovanja z vlakom od Ljubljane do Murske Sobote. Pri pristojnih smo preverili, zakaj prihaja do toliko zamud in zakaj je vožnja tako dolgotrajna.

Šale tem, kako zelo počasni so slovenski vlaki in koliko časa potrebuješ, da pripotuješ z enega konca na drugega, so postale že povsem običajen del vsakdanjih pogovorov. 

Od Ljubljane do Murske Sobote skoraj štiri ure. Kako?

Vse tegobe potovanja z vlakom po naši državi, je pred krakim strnil uporabnik družbenega omrežja Twitter, ki je od Ljubljane do Murske Sobote potoval skoraj štiri ure.

Na Slovenskih železnicah zamude pripisujejo investicijskim delom in s tem povezanimi zaporami: 

»Na slovenskem železniškem omrežju se izvajajo obsežna investicijska dela, kar trenutno žal neizogibno povzroča na posameznih odsekih počasne vožnje ali vožnje samo po enem tiru, tudi zapore prog in s tem potrebno usmeritev potnikov na določenem odseku na nadomestne cestne (avtobusne) prevoze.

To povzroča zamude v voznem redu oziroma v prometu, a na dolgi rok prinaša potnikom boljšo infrastrukturo, tudi prenovljene železniške postaje in možnost za boljše vlakovne povezave po slovenskih tirih.«

Zakaj v Sloveniji nimamo hitrih vlakov?

Kaj traja tako dolgo? Zakaj Slovenija ne pozna hitrih vlakov?

»Potovalni čas je precej odvisen od konfiguracije proge in dovoljenih hitrosti voženj. Če vzamemo za primer dolžino poti iz Ljubljane do Kopra, je železniška pot občutno daljša v primerjavi s cesto, kar posledično pomeni daljši potovalni čas. Železnice so speljane glede na naravne danosti, včasih ni bilo toliko tunelske in viaduktne gradnje, zato imajo proge daljše kilometrske razdalje v primerjavi s cestno povezavo,« so pojasnili in nadaljevali:

»Večinoma so železnice gradili po naravnih geografskih možnostih. Hitri vlaki pa zahtevajo ločeno infrastrukturo. Poleg tega je recimo proga Divača - Koper enotirna, kar omejuje kapaciteto voženj. Prav tako dolenjska proga, kjer so omejene kapacitete voženj.«

Ugotavljajo, da bi v primeru dvotirne proge lahko zagotavljali še boljšo pretočnost vlakov in zelo razširili ponudbo, ker je tu po njihovih besedah potencial potnikov resnično velik, omogočena bi bila vzpostavitev taktnega prometa, ki je prijazen za uporabo.

Poudarili so, da je tudi nova kočevska proga je po času potovanja v časovnih konicah primerljiva s cestnim prevozom, prav gotovo pa varnejša, udobnejša in prijaznejša do okolja.

Potniški vlaki Slovenskih železnic lahko sicer tehnično dosegajo najvišje hitrosti od 100 do 200 kilometrov na uro. Hitrost vožnje pa morajo tako kot na cesti tudi na železnici prilagajati infrastrukturnim omejitvam, ki so prevozniku predpisane.

V načrtu več regionalnih vlakov na vseh progah

Zanimalo nas je, ali bi se dalo vlake vsaj pospešiti na način, da bi bilo manj postojank in bi vlak hitreje prišel do cilja na daljše razdalje med večjimi mesti.

»Z novimi vlaki nam bomo v prihodnje dodajali v ponudbo še dodatne regionalne vlake, ki hitreje pripeljejo potnike iz bolj oddaljenih krajev, ker imajo manj postankov. Denimo, če je 15 postankov in vsak postanek vzame od eno do dve minuti, to precej podaljša vožnjo.

Na vseh progah bi radi dodali več regionalnih vlakov, da pritegnemo potnike tudi iz bolj oddaljenih krajev, saj bo čas potovanja atraktivnejši,« odgovarjajo na Slovenskih železnicah.

Na starih vlakih brez klime in wi-fi omrežja

Za potnike brezplačen wi-fi po besedah Slovenskih železnic deluje na vseh modro-belih novih vlakih Stadler, na vlakih ICS  in na rdečih vlakih Siemens.

Wi-fi omrežja nimajo v starejših vlakih, ki s prihodom novih vlakov odhajajo iz prometa ter na mednarodnih vlakih, ker je veliko vagonov v lasti drugih železniških uprav.

Klimatska naprava je na voljo na vseh novih vlakih, vlakih Siemens, ICS in nekaterih drugih …. Niso pa na voljo na starejših vlakih, ki so predvideni za izločitev iz prometa z dobavo novih vlakov. Vozna sredstva brez klimatizacije bodo izločena iz prometa z dobavo novih voznih sredstev.

Veliko jih bo po njihovih besedah izločenih že v letošnjem letu, ko se zaključi druga faza dobave novih vozil. Modernizacija voznih sredstev se bo nadaljevala v prihodnijih letih s tretjo in četrto fazo. Navedene posodobitve načrtujejo do leta 2025.

Do jeseni pričakujejo skupno 52 novih potniških vlakov modelov Flirt in Kiss. V septembru letos bo dobavljenih vseh 52 novih vlakov, objavljen je že razpis za dodatnih 20 novih potniških garnitur, želijo si še dodatne nove potniške vagone (20 vagonov) in vsaj štiri nove večsistemske električne lokomotive za mednarodni promet.

Z železnico so sicer povezani z večino večjih evropskih mest. A ponudbo mednarodnih povezav bi radi še povečali, tudi takih, kjer bi bili mi prevoznik do Zagreba ali Gradca oziroma Beljaka.

»Naša velika ambicija je, da bi to uresničili že v letu 2024, s čimer bi povezovali čezmejne regijske prevoze, kar bi veliko prineslo tako domačim prebivalcem kot tudi turistom. Želimo si tudi več nočnih vlakov, za katere pa potrebujemo večsistemske lokomotive in vagone, za katere upamo, da prav tako najdejo mesto v naši ponudbi,« so pojasnili.

Varnejši in energetsko varčnejši vlaki?

»Pomemben je tudi velik prispevek k okolju, saj so novi vlaki energetsko še varčnejši. In več potnikov na vlakih pomeni manj potnikov na cesti, več sproščenega in varnega prevoza. Z vlaganji in izboljšanjem ponudbe javnega prometa lahko prispevamo veliko dobrega za družbo in naš življenjski slog,« so izpostavili.

Zatrjujejo, da velik poudarek dajejo razvoju multimodalnosti, recimo možnosti souporabe koles in električnih avtomobilov za potnike v železniškem prometu.

Komentarji (2)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Surfeiter (nepreverjen)

Slovenske železnice (SŽ)? ... leglo SDS-ovske krame ...

SA-SU (nepreverjen)

EU je kar nekaj kar se tiče železnice. Recimo če hočeš iti iz Dobove do Harmice moraš iti na glavni kolodvor v Zagrebu in potem nazaj do Harmice. Ali pa pot pod noge in 2 km peš! Res je ta EU nekaj posebnega.

Starejše novice