Preberite ganljivo izpoved mame v tragični nesreči preminulega dečka.

Pred približno štirimi meseci se je na regionalni cesti Trate - Lenart, izven naselja Ledinek, zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je ugasnilo življenje 10-letnega dečka.

Motorist in kolesar sta takrat vozila v smeri proti Lenartu, ko je otrok izven naselja Ledinek začel zavijati levo, na stransko cesto, voznik motornega kolesa pa ga je začel prehitevati. Pri tem je slednji s prednjim delom motornega kolesa trčil v kolo, zaradi česar sta oba udeleženca padla po vozišču. Na kraj so nemudoma bili napoteni policisti in reševalci, ki so otroka s helikopterjem prepeljali v UKC Maribor, toda deček je v bolnišnici podlegel poškodbam. 

Za njim sta ostala pretresena starša in brat. Bolečina ob izgubi otroka je nepredstavljiva, a v nekaj besedah je občutke, ki družino prevevajo po družini, opisala mati preminulega desetletnika. Na družbenem omrežju Facebook je delila ganljivo izpoved, v kateri je sinu zagotovila, da je zmeraj v njihovih mislih in da se ga spominjajo z ljubeznijo in ponosom. Njen zapis objavljamo v celoti:

"Pred štirimi meseci si odšel. Bil je ponedeljek. Prazničen dan se je končal kot največja mora. Klicala sva te, molila, prosila, a nisi se več prebudil. Obležal si na cesti pod našo hišo. Rešilec, helikopter, reševalci, zdravniki, medicinske sestre…vsi so se borili za tvoje življenje, midva sva te klicala, molila, prosila…a zaman. Odšel si. Brez pozdrava. Brez objema. Brez, da bi te lahko poljubila v slovo in ti povedala, kako zelo sva si te želela, kako zelo naju je osrečilo spoznanje, da te bova dobila, kako zelo sva te ljubila, kako zelo sva bila ponosna nate. Še toliko stvari sva ti želela povedati. Enkrat, ko odrasteš. Še toliko stvari bi morali doživeti skupaj. Zmeraj smo vse prelagali na drugič. A tistega drugič za nas nikoli ne bo. Čeprav si povsod z nami. Pogrešamo te. Ati zjutraj, ko si kuha kavo pogreša škripanje tvoje postelje. Vsako jutro je v tišini zgodnjega jutra slišal kako se obračaš v postelji. Zdaj je tvoja soba prazna in nema. Prazna postelja pa še zmeraj diši po tebi. Zmeraj ko pogledava skozi okno zaboli. Pogled zmeraj zaide na mesto kjer si obležal. Topa bolečina v prsih vzame dih in v tem trenutku si zaželiva le biti s teboj. Te stisniti k sebi. Pa nama ni dano. Zdi se nama, da sva tukaj na tej strani samo še zaradi tvojega bratca. Njega ljubiva, kot sva ljubila tebe, brezpogojno in le njemu sva dolžna dati vse to, kar naju ne veseli več. Hribe, kjer smo na vrhu pod križem izpisali tvoje ime. Bil si z nami. Našli smo te v jutranji rosi in večernem zahajajočem soncu. In morje, kjer smo tvoje ime izpisali iz nabranih školjk. Našli smo te v morski peni, drobcu peska na plaži in vonju borovcev, našli na belem oblaku. Povsod si z nami, dragi moj fant. Najino edino poslanstvo na tem svetu je, da tvojega bratca vzgojiva v pridnega, poštenega in srečnega fanta, kot si bil ti. Da bo odrastel v moža in očeta in dedka, ki bo svojim vnukom pripovedoval zgodbe o fantu na belem oblaku. Zgodbe o bratcu, ki ga je izgubil a storila bova vse, da nikoli pozabil. Midva pa samo čakava, da pride dan, ko se spet stisneva k tebi. Dragi najin prvi. Hvaležna sva za vsak trenutek s teboj. Vsak tvoj nasmeh, vsako tvojo besedo. Hvaležna za tvoje prve korake, hvaležna za tisočere lepe spomine, čeprav kot žareče rezilo režejo v najino srce. Pred štirimi meseci si odšel. Ati ima čez dva dni rojstni dan. A pravi, da on več nima rojstnih dni. Vse tisto kar je bilo vredno slaviti je odšlo s teboj. Nima več želja. In vse najboljše je zanj tam nekje daleč…Ko se sključen in utrujen od žalosti igra s tvojim bratcem in za trenutek uspe najti zanj nasmeh se nasmehne tudi tebi in ko ga objame, objame tudi tebe… O, dragi moj fant, tako zelo, zelo te pogrešamo…in tako težko je razumeti, tako težko sprejeti, da nikoli več ne boš prestopil praga naše hiše. Nikoli več se ne boš pripeljal s šolskim avtobusom in veselo povedal, da si dobil lepo oceno. Nikoli več ne boš stal v golu in igral nogometa…Nikoli več ne boš sedel na kolo. Verjamem, da se s kolesom pravkar voziš po nebeški cesti. Tolaži me misel, da se ti tam ne more nič zgoditi. Dragi najin fant, prišel bo dan, ko se bomo spet objeli. Do takrat pa bom vsak dan z ljubeznijo in ponosom mislila nate. Objem in poljub. Mami."

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Katja7 (nepreverjen)

Iskreno in globoko sozalje.Ni hujsega trenutka ob izgubi otroka.
Ne razumem pa,kako se lahko nekdo javno pise in objavlja po druzbenih omrezjih.Nikomur ne zelim taksnega udarca,ampak pisat romane tujcem mi je pa no go.Se spodobi zalovati v krogu druzine,ne pa z neznanimi ljudmi po omrezjih.Bolano.A potrebujete pozornost?

Danvid (nepreverjen)

Se strinjam z spodnjim komentarjem ,ki je povedal bistvo.Od kot jim moc za pisanje romanov na socijalnem omrezju se sprasujem.Danes ljudje vec ne znajo niti v krogu druzine zalovati.

nevenka (nepreverjen)

katja, david mislim da vidva nita bolana ampak po domače prizadeta. Ljudje objavljajo kaj bodo kuhali kakšno opremo za hišo bodo imeli kje so bili na dopustu .Le vama je bila ta objava bolana le zakaj .zavedati se moramo kakšne bolečine človek ne more prenesti ob izgubi tako ljubega člana zaradi takšnih idiotov ki mislijo da dobeno pravilo za njih ne velja

Starejše novice