Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da bi vse te smrti, ki vodijo v prezgodnjo umrljivost in so pogostejše pri moških, lahko v celoti preprečili.
Zakaj je alkohol še vedno veliko bolj toleriran kot ostale zdravju škodljive droge? Pred dnevi smo že poročali, da je v Sloveniji v letu 2015 zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica škodljive rabe alkohola, vsakih 11 ur umrla vsaj ena oseba. Med 29 evropskimi državami glede uvedbe učinkovitih ukrepov za preprečevanje posledic škodljive rabe alkohola zaseda 16. mesto in zaostaja za najnaprednejšimi državami v Evropi, čeprav tovrstne ukrepe podpira tudi slovenska javnost.
Družba ima slab vzor
Slovenska politika z nazdravljanjem z alkoholnimi pijačami na raznih proslavah porazni statistiki ne dela usluge, temveč jo le vzpodbuja. Alkohol nemreč zakrivi skoraj vsako tretjo prometno nesrečo, ki se konča s smrtnim izidom. Med drugim pa alkoholizem družinam povzroča neizmerne stiske pa tudi družbi izdaja nepredstavljivo visok račun. Zato še toliko bolj bode v oči vsesplošna toleranca do pitja alkohola in celo reklamiranje slednjega, po drugi strani pa je taista družba izjemno kritična do ostalih drog, ki prav tako vplivajo na psihofizično stanje človeka. Še vedno se na veliko promovirajo zabave, ki so močno povezane z alkoholom. Študentske zabave gredo celo tako daleč, da goste vabijo z velikimi znižanji cen alkoholnih in ostalih pijač, ki tako postanejo še lažje dostopne.
Alkohol je namreč, kot opozarjajo v sektorju za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog pri ministrstvu za zdravje, najpogostejša in najbolj zlorabljena droga v našem družbeno-kulturnem okolju.
Regulacije praktično ni
Znano je, da je alkohol edina psihoaktivna substanca, ki v primerjavi s tobakom in prepovedanimi drogami še ni ustrezno regulirana. Kljub temu da je na stari celini glavni krivec za prezgodnje umiranje mladih in da mu je mogoče pripisati krivdo za skoraj deset odstotkov resnih bolezni, ki zahtevajo davek v višini približno 125 milijard evrov na leto.
Mlada življenja ničvredna?
Če samo spomnimo na nedavno hudo nesrečo v bližini Ceršaka, kjer sta v gorečem avtomobilu življenje izgubili mladi dekleti. Policija je namreč pri ostalih udeležencih nesreče potrdila prisotnost alkohola v krvi. Zanimivo, da se ob takšnih tragedijah ne odpre javna debata, v katero bi bila vključena vsa država. Zaradi alkohola je voznik preprosto manj učinkovit, z neustreznim vedenjem pa povečuje možnost nastanka nesreče.
Uničujoče posledice uživanja alkohola
Uživanje prekomernih količin alkoholnih pijač, kar pomeni več kot tri enote dnevno, je zelo škodljivo za srce. Vodi namreč v povišanje krvnega tlaka, alkoholno kardiomiopatijo, kongestivno odpoved srca in kap. Ne samo to, pretiravanje z alkoholom zvišuje tudi količino maščob v obtoku. Dr. Patel iz laboratorija za molekularno biologijo v Cambridgeu je nedavno zaključil študijo, v kateri je proučeval toksične učinke alkohola pri miših. Njegova raziskava kaže, da že en dan prekomernega uživanja alkohola med nosečnostjo zadostuje, da povzroči trajno škodo na plodu.
“Fetalni alkoholni sindrom povzroči obilo škode. Otroci se rodijo z deformirano glavo in obrazom, poleg tega pa so tudi bolj ali manj duševno zaostali,“ študijo zaključi Patel.
Po mnenju strokovnjako ima alkohol tako uničujoče posledice zaradi acetaldehida, stranskega produkta alkohola, ki se proizvaja v telesu ob razpadu alkohola. Acetaldehid je namreč strupen, strokovnjaki pa so ugotovili, da pomembno poškoduje DNA. Patel še dodaja: “Raka ne morete dobiti, če v celici ne pride do spremembe DNA. Če uživate alkohol, acetaldehid popači DNA in na ta način povečuje tveganje za raka.“
Slab nadzor
V anketi, ki sta jo pripravila Boštjan Bajec in Marko Polič iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je razvidno, da dve tretjini anketiranih voznikov še »nikoli«
ni bilo ustavljenih s strani policije zaradi preverjanja vsebnosti alkohola v krvi. Petina vprašanih je bila s tem namenom ustavljena samo enkrat, 15 odstotkov vprašanih pa več kot enkrat.
