Slogan zmagovalnega posnetka, ki se glasi »Ne klikaj, ko voziš,« opozarja na nevarnost uporabe telefona med vožnjo.
V januarju so študentke in študentje Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko predstavili svoje komunikacijske kampanje projekta Kreakcija.
Slednji se letos odvija že četrtič in velja za družbeno-odgovorno ter kreativno akcijo, ki ga Inštitut za medijske komunikacije pripravlja v sodelovanju z mariborsko Policijsko upravo in Slovenskim društvom za odnose z javnostmi.
V okviru predmeta Odnosi z javnostmi na drugi stopnji medijskih komunikacij so se tako študentje in študentke lahko ukvarjali s tematikami, povezanimi z mladimi in varnostjo. V izdelavi komunikacijskih projektov so imeli možnost se ukvarjati s tematikami, kot so vožnja pod vplivom alkohola, uporaba mobilnih telefonov med vožnjo, medvrstniško nasilje, povečanje interesa za delo v policiji, zaščitni ukrepi pred vlomilci in boj proti korupciji.
Komisija, ki so jo sestavljali Dejan Verčič, profesor in vodja Centra za marketing in odnose z javnostmi na Fakulteti za družbene vede, Tina Tomažič, profesorica na FERI, ter Martin Bajželj, strokovnjak za komuniciranje, SURS, in podpredsednik Slovenskega društva za odnose z javnostmi, je ocenjevala petnajst projektov.
Osredotočala se je na vsebino, scenarij, razumnost sporočila, slogan, usklajenost elementov, ustvarjalnost in tehnično izvedbo.
Zmagovalni posnetek »Življenje ni igra«
Slogan zmagovalnega video posnetka, ki se glasi »Ne klikaj, ko voziš,« opozarja na nevarnost uporabe telefona med vožnjo.
Sošolka in sošolca prvega letnika druge stopnje Kristina Žižek, Jure Šadl in Sven Pušnik so tematiko izbrali, ker se jim je zdelo, da se mladi premalo zavedajo nevarnosti uporabe telefona med vožnjo in pravijo, da je že en pogled na telefon oziroma en klik nanj, lahko usoden.
To je zmagovalni posnetek, ki je navdušil komisijo, medtem ko si v nadaljevanju lahko preberete še o procesu snemanja in priprave projekta.
Priprava zmagovalnega video posnetka
Zmagovalna skupina pravi, da je idejo za posnetek dobila čisto spontano in se osredotočala predvsem na to, kako narediti video dovolj privlačen za mlade.
Slednje so Kristina, Jure in Sven, poskušali doseči s pomočjo neon barv in mešanjem resničnega sveta z virtualnim.
Menijo, da so komisijo prepričali, ker je posnetek dinamičen in atraktiven. Kot prednost so izpostavili tudi to, da so videoposnetek pripravili v dveh različnih formatih, medtem ko je bil eden izmed pogojev, da je projekt posnet v navpičnem formatu.
Snemanje v pokončnem formatu so izpostavili tudi kot največji izziv, ker so »morali marsikateri kader večkrat posneti, da smo dosegli enak učinek, kot bi ga dosegli v vodoravnem formatu.«
Še eden izmed izzivov je bila časovna omejitev, saj naj posnetek ne bi presegal trideset sekund. Med urejanjem videa so namreč ugotovili, da ne bodo mogli prikazati zgodbe, kot so si jo zadali v scenariju, zato so bili »prisiljeni nekatere dele zgodbe izpustiti.«
Za 30 sekund posnetka več kot 20 ur dela
Čeprav posnetek traja manj kot minuto, je vanj bilo vloženih približno dvajset ur dela.
Za predprodukcijo so si vzeli štiri ure, v katerih so opredelili »na kakšen način želimo peljati zgodbo videoposnetka in kako želimo, da končen izdelek izgleda«.
Naslednja faza je trajala en snemalni dan oziroma osem ur, v katerih so posneli vse ustrezne kadre potrebne za končni rezultat. Postprodukcija, ki je tudi trajala okoli osem ur, pa je zajela sestavljanje video posnetka v smiselno celoto.
V zadnji fazi so video opremili z zvočno podlago in učinki ter poskrbeli za barvno korekcijo in grafike.
Medtem ko so s snemanjem vsi trije že imeli nekaj izkušenj, so se tokrat naučili oziroma ponovno spomnili, kako pomembno je sodelovanje in usklajevanje idej.
Na ta način so skupaj ustvarili končni izdelek, ki temelji na kombinaciji najboljših idej, s katerim so zelo zadovoljni. Najljubši del pa jim je bil snemanje prometne nesreče, ker je »produkcijsko zelo odstopala od ostalih delov videa.«
Vtis prometne nesreče pa so dosegli s pomočjo umetne megle, raznovrstnih luči, in pravilnim izborom perspektive.
Posnetka, ki sta osvojila drugo in tretje mesto
Drugo mesto je osvojil projekt imenovan »Naj ostane samo nočna mora«, ki prav tako opozarja na problem uporabe mobilnih telefonov med vožnjo.
Anastasija Josifovska, Katarina Mudrić in Kiril Krstevski so izstopali, ker so zapisano idejo najbolje prelevili v produkcijski del naloge.
Tretje mesto pa si je prisvojilo delo Zale Meklav in Maše Škrbić, ki sta s sloganom »Postani heroj, pridruži se modri ekipi,« poskušali mlade privabiti k opravljanju policijskega dela.
Tretje mesto sta si zagotovili, ker sta se edini lotili animacije in uporabili bolj umetniški pristop.
Vse tri skupine so si z zmago pridobile zastonj udeležbo na Slovenski konferenci za odnose z javnostmi in pa predvajanje zmagovalnih projektov na mestnih avtobusih Marproma.
Aida Čehić
