Foto: arhiv Slovenskega narodnega gledališča Maribor
Baritonist Jaki Jurgec pred premiero komične opere Hči polka, ki bo na sporedu Opere in Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor jutri, ob 18.30, v neposrednem radijskem in videoprenosu.

Baritonist Jaki Jurgec iz Opere in Baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor, ki bo kmalu dosegel 30. obletnico svojega ustvarjanja na odru in je doma ter v tujini odpel že skoraj sto različnih vlog, poudarja, kako veliko je v Mariboru in okolici ljubiteljev opere.

»Zavedamo se, da imamo v mariborski operi tradicionalno ogromno občinstva, in to ne samo lokalnega, temveč prihajajo tudi iz tujine, predvsem Avstrije,« pravi.

Prav stik v živo z občinstvom pa je to, kar pevcu in ostalim odrskim umetnikom v času epidemije izjemno manjka. 

Foto: Miran Waldhütter

Kot pripoveduje baritonist, so v Operi in Baletu Slovenskega narodnega gledališča Maribor – razen lanskoletnega dobrega meseca in pol, s katerim se je spomladi začela epidemija, ko so bili na čakanju – izjemno delovni.

Za opernim pevcem je tako v tem obdobju že kar nekaj izčrpnih študijev za vloge, med njimi priprava na lik Johannesa v slovenski operni noviteti Marpurgi, ki je v začetku oktobra še doživela premiero in nekaj ponovitev pred občinstvom v živo.

Medtem pa bo izkušnja z njegovo vlogo Sulpice v Hči polka zelo drugačna in predvsem nova. Komična opera, ki bo premiero doživela v soboto, 13. marca, ob 19.30 v Veliki dvorani, bo namreč potekala pred praznim avditorijem, z neposrednim radijskim in videoprenosom na 3. programu Radia Slovenija – programa Ars in na spletu.

»Premiere, ki se bo odvila v dvorani brez občinstva s prenosom v živo, zagotovo nikoli ne bomo pozabili in upam, da bo v takšni obliki – pred praznim avditorijem – tudi prva in zadnja. Šlo bo za specifično izvedbo in ne znam si čisto predstavljati, kakšen bo občutek, ko ne bomo čutili energije iz občinstva. Sploh pri komični operi Hči polka so odzivi gledalcev, kot so smeh, aplavz in ta dalje, zelo pomembni,« o pomenu neposrednega stika med umetniki in občinstvom pripoveduje operni pevec, ki že komaj čaka trenutek, ko se bodo v dvoranah ustvarjalci lahko spet srečali z gledalkami in gledalci.

Seveda pa Jurgec ni edini, ki to pogreša: »Dostikrat, ko se sprehajam skozi Maribor, ljudje, ki me prepoznajo, pristopijo do mene in me sprašujejo, kdaj bo spet kakšna predstava in kako se veselijo časa, ko bo ponovno mogoče iti v gledališče. Neverjetno je, kako ljudje pogrešajo predstave v živo.«

Kot še dodaja baritonist, pa so operni pevci v Mariboru zaradi velike priljubljenosti opere vajeni polnih dvoran. Na koncertih na prostem se vedno zbere tudi več tisoč poslušalcev, na tradicionalnem koncertu v mariborskem mestnem parku pa celo več kot deset tisoč. 

Foto: Tiberiu Marta

Biti operni pevec je način življenja

Kot še pripoveduje operni pevec, pa določena mera treme ne glede na vse odrske izkušnje ostaja, a se ta ne pojavlja samo pred premierami in velikimi koncerti, temveč tudi pred manjšimi nastopi.

»Trema izgine v trenutku, ko stopiš na oder in si v vlogi. Enako pripoveduje tudi veliko drugih kolegov. Je pa odvisna tudi od veličine in zahtevnosti vloge, čeprav imam najmanjšo nemirnost, tudi ko grem na kakšen rojstni dan kaj zapeti prijateljem. Kot profesionalni pevec imaš odgovornost, kjerkoli poješ,« je jasen sogovornik, ki se ob tem spomni na Pavarottija.

»Slavni tenorist, ki ga je poznal cel svet, je v svoji avtobiografiji zapisal, kakšno tremo je imel vedno, ko so ga v domači taverni prijatelji in znanci prosili, naj kaj zapoje,« dodaja.

Foto: Tiberiu Marta

Ob pripravah na novo predstavo, kot še pripoveduje Jurgec, pa ima izkušnjo, kako ga opera spremlja še ponoči.

»Nemalokrat se pred premiero zbudim in se znajdem sredi arije, ki jo v mislih ponavljam. Operni pevec si ves čas, resnično je to način življenja.«

Poleg celotnega delovnega procesa so tako pomembna tudi prehrana, dihalne vaje, načini sproščanja, krepitev koncentracije in drugega. Vse to je del ustvarjanja opernega pevca, pri katerem je »življenje podrejeno tvojemu poklicu«.

Del profesionalnega življenja Jakija Jurgca so bila dolga leta tudi gostovanja v tujini. Nastopil je na odrih v Italiji, Franciji, Avstriji, Ukrajini, Tajvanu, na Hrvaškem, Malti, Portugalskem, Japonskem in drugod. A gostovanj je v zadnjih letih vedno manj, v času korone pa jih sploh ni, a kot optimistično zaključuje operni pevec: »Še bodo predstave, še bodo koncerti, še bodo gostovanja, dajmo le še malo zdržati.«

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice