Novomeški dub eksperimentalisti Dubzilla na Mladininem odru ponudili alternativo glasbenemu dogajanju na Festivalu Lent.
Mladinin oder, kjer se alternativa potisne naprej in daje priložnost drugačnim glasbenim žanrom, ki smo jih sicer vajeni na Festivalu Lent. Oder, kjer vsak dan med zadnjimi začnejo glasbeno odisejado, so med prvimi po pestrosti in obetavnosti programa.
Včeraj so ponudili drugačen pogled na dub, jazz, funk in reggae.
Zgodbo iz čudežne dežele začeli 3D Prasci
Šele okrog 23.30 je na Mladinin oder, ki v času festivala domuje v jazz klubu Satchmo, stopil prvi bend večera. Ko se je vodni spektakel na Dravi, Aqua forte, že skoraj končal in so ljudje iz »promenade« spet začeli kapljati na druga prizorišča festivalskega dogajanja. Pravzaprav je bil obisk Mladininega odra po vodnem performansu Francoskega uličnega gledališča Il Utopie, neka logična poteza za nadaljevanje čutnega popotovanja v drugačen svet.
In 3D Prasci so bili s svojim progresivnim pogledom na jazz, blues in soul naslednja postaja tega popotovanja. Z raznimi efekti in pomočjo sintisajzerja so ustvarili izjemno fuzijo ob kateri je večina pozabila na Zemljo, civilizacijo in Festival Lent.
Dubzilla zameglili realnost
»Že od vsega začetka se zgledujemo po francoskem dubu, kjer nikoli ni bilo nekega tipičnega reggae duba, ampak so mu dodajali razne druge glasbene zvrsti kot noise ali rock. Zato tudi mi dub glasbo jemljemo zgolj kot produkcijsko oziroma neko podlago iz katere potem zgradimo komade,« svojo glasbo za Mariborinfo opišejo novomeški Dubzilla. Dodali so še, da njihova glasbena esenca izhaja iz glasbe legendarnih Rage Against The Machine in njim podobni alternativci 90ih let prejšnjega stoletja.
Fantje, ki zase pravijo, da so klasični »live« bend, ki vsake toliko tudi posname kakšno ploščo, da imajo lahko oboževalci doma tudi nekaj oprijemljivega, vokalu ne dajejo posebne teže, saj vokal zahteva preveč glasbenega prilagajanja, ki članom Dubzille niti malo ne diši. Več kot očitno je na to dejstvo pokazal njihov nastop, ki nas je popeljal v deželo onstranstva, fuzije ritmov, elektronike in težkih kitar. Njihova glasba te enostavno zasvoji, sploh, če je ura že krepko čez polnoč in je sonična diverzija enaka globokim sanjam procesirajočega vsakdana.
Njihovo glasbo je enostavno potrebno doživeti, saj drugače ne bi verjeli, da te lahko nekaj tako posrka vase in nosi skozi prostor goste megle in pravljičnih bitij. Prav nič ne čudi, da fantje svoj najbolj odštekan nastop pripisujejo festivalu Trnje, kjer se je publika popolnoma zlila s skupino in njihovo glasbo. »Mi to potrebujemo, saj na potovanje zmeraj radi koga vzamemo s seboj,« o obvezni interakciji s publiko povedo Dubzilla in dodajo, da morda prav zaradi tega nikoli ne bi igrali v cerkvi, saj jih neliberalna publika ponavadi ne razume.
V včerajšnji medsebojni komunikaciji ni bilo nikakršnega šuma, saj je publika fizično odreagirala na vsak njihov soničen gib in glasbeni diverziji dajala dodaten utrip, ki je trajal še dolgo v noč. Še ko se je zunaj že svetlilo in so na odru divjali še zadnji štoparji po Galaksiji, Killo Killo Banda iz Novega Sada, ki svoje glasbeno ustvarajnje utemeljuje na reggaeju, vendar zraven tega prinaša še veliko več; različne okuse od rock-steadyja do karibskega skaja, vse to pa se pomeša še z balkanskim soulom in čustvenim bluesom osamljenega bojevnika, ki je včeraj s somišljeniki dočakal sončni vzhod.
Dobro jutro Lentarji.
