V Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti pozivajo vlado k spremembi zakona, ki bi omogočil referendum za odpoklic župana. Opozarjajo na samovoljo župana Arsenoviča in njegovo neupoštevanje odločitev mestnega sveta.
V Mariboru so vse glasnejši očitki na račun župana Saše Arsenoviča, ki naj bi po mnenju nekaterih mestnih svetnikov deloval v nasprotju z osnovnimi načeli lokalne samouprave, ignoriral odločitve mestnega sveta, zavračal sodne odločbe ter zanemarjal ugotovitve protikorupcijskih organov.
V odziv na dogajanje v zadnjih tednih sta mestna svetnika Stojan Auer in Lidija Divjak Mirnik, ki tvorita Listo za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti, danes na vlado in vse poslanske skupine državnega zbora naslovila dopis, s katerim pozivata k nujni spremembi Zakona o lokalni samoupravi.
V pismu, ki opozarja na sistemske vrzeli v zakonodaji, navajata vrsto domnevnih kršitev in zlorab župana Mestne občine Maribor ter izpostavljata primere, kjer županovo ravnanje po njunem mnenju spodkopava demokratična načela, spoštovanje pravne države in pristojnosti predstavniškega telesa.
Dopis predstavlja tudi niz konkretnih predlogov za spremembo zakonodaje – med drugim za uvedbo sankcij ob ignoriranju odločitev mestnega sveta, jasnejšo razmejitev razmerja med župansko funkcijo in mestnim svetom ter možnost odpoklica župana z referendumom.
Med očitki neupoštevanje protikorupcijske komisije
V središču očitkov svetnikov se je znašel primer podžupana Mestne občine Maribor Sama Petra Medveda, ki ga Komisija za preprečevanje korupcije bremeni kršenja integritete.
V internih postopkih na občini naj bi Medved, po navedbah Komisije za preprečevanje korupcije, presegel pooblastila, zavajal javnost in celo zahteval uničenje dokumenta, ki je vseboval očitke o njegovem neprimernem ravnanju do zaposlenih.
Kljub pravnomočni sodbi upravnega sodišča in jasnim pozivom Komisije za preprečevanje korupcije k razrešitvi podžupana Arsenovič tega ni storil. Po mnenju Auerja in Divjak Mirnik je takšno ravnanje zaskrbljujoče in predstavlja neposredno neupoštevanje institucij Republike Slovenije.
Spori z mestnim svetom: Sodni postopki in zavračanje sklepov
V dopisu izpostavljata tudi več primerov, v katerih je župan ignoriral odločitve mestnega sveta. Med drugim ni upošteval treh sklepov o imenovanju delavskih nadzornikov v Javnem holdingu Maribor.
Poleg tega je Arsenovič kot prvi župan v zgodovini mesta sprožil sodni postopek proti mestnemu svetu. »Gre za skrajno nenavadno in zaskrbljujočo potezo, ki pomeni neposreden napad na načelo delitve oblasti znotraj lokalne skupnosti ter ruši temeljno ravnovesje med izvršilno in predstavniško vejo oblasti, torej županom in izvoljenimi mestnimi svetniki, ker se ne strinja z njihovimi sklepi,« so med drugim zapisali v pozivu v Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti.
Po zavrnitvi predloga za začasno odredbo, s katero bi zadržalo izvajanje odloka, se sodni postopek zdaj nadaljuje v vsebinski obravnavi.
»Pri tem ni zanemarljivo, da je do danes porabil že več kot 80.000 evrov proračunskega denarja za odvetniške stroške, pravnih mnenj in sodnih taks,« so še zapisali.
Domnevna priznanja kaznivih dejanj in pomanjkljiva zakonodaja
Posebno težo ima po zapisu Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti tudi razkritje, da naj bi župan v zadnjih letih sklenil več sporazumov s tožilstvom, v katerih je priznal storjena kazniva dejanja.
»Ker so poravnave zaupne, uradna vsebina le teh javnosti ni poznana. Pri tem opozarjamo, da so določbe za prenehanje mandata iz razloga obsodbe za kaznivo dejanje premalo stroge, in bi jih bilo potrebno spremeniti,« poudarjajo v listi.
Uvedba možnosti odpoklica župana z referendumom
Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti zato v svojem dopisu poziva vlado k takojšnji spremembi Zakona o lokalni samoupravi.
Predlagajo, da se zakonodaja dopolni tako, da bi bila županom izrecno naložena obveznost izvrševanja sklepov mestnega sveta, v primeru neizvrševanja pa da se uvedejo sankcije, ki bi omogočile ustrezno ukrepanje.
Prav tako menijo, da je potrebno urediti razmerje med izvršilno in predstavniško oblastjo v občinah, saj trenutno veljavna ureditev po njihovem prepričanju dopušča preveliko samovoljo posameznega funkcionarja.
Ena izmed ključnih sprememb, ki jo predlagata, je uvedba možnosti odpoklica župana z referendumom – po vzoru hrvaške zakonodaje, ki omogoča razpis referenduma, če odpoklic zahteva dvajset odstotkov volivcev ali dvotretjinska večina mestnega sveta.
Prepričana sta, da bi tovrstna ureditev v Sloveniji okrepila načela participativne demokracije, zagotovila večjo odgovornost izvoljenih lokalnih predstavnikov in bistveno zmanjšala tveganja za zlorabe oblasti.
V sklepnem delu dopisa v Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti zahtevajo, da se vlada in vse parlamentarne skupine v tednu dni javno opredelijo do primerov iz Maribora in predlogov za spremembo zakona.
