Preden bo med Rogaško Slatino in Podčetrtkom znova voda in bodo tu uresničene podobe iz idejnih načrtov Turistično-rekreacijskega centra Vonarje, bo treba storiti še nekaj pomembnih korakov.

Prvi korak k revitalizaciji jezera, ki sta ga dogovorili Slovenija in Hrvaška, je prenova in revitalizacija pregrade Vonarje. Zaključena naj bi bila že do aprila prihodnjega leta. Za prenovo pregrade, ki je do leta 1988 oblikovalo Sotelsko jezero, bo Hrvaška plačala 1,1 milijona evrov, Slovenija pa 500 tisočakov. Državi naj bi tako poskrbeli za vodo, občine pa za okolico. Na slovenski strani si kolesarji na urejeni stezi že lahko zamišljajo, kakšna bo vožnja ob vodi.

Z oživitvijo Vonarskega jezera med Rogaško Slatino in Podčetrtkom bi dobili najmočnejšo turistično destinacijo pri nas z več kot 700.000 prenočitvami letno, so prepričani turistični delavci. 

Več kot 100 hektarjev na meji med Slovenijo in Hrvaško je po izpraznitvi jezera pred 30-imi leti močno zaraslo, za zdaj pa so zagotovljena sredstva le za prenovo pregrade na Sotli. Da pa bodo ob jezeru zgradili restavracijo, avtokamp, apartmaje in pomol, pa bo država morala spremeniti namembnost zemljišč iz kmetijskih v stavbne.

A župan Rogaške Slatine Branko Kidrič ima trenutno v rokah le načrte za Naravoslovni center Sotla. Za kaj več država do zdaj niti ni spremenila namembnosti zemljišč iz kmetijske v stavbno.

»Ta objekt je lociran ob zaključku bodočega Vonarskega jezera, če bo to na 204 metrov nadmorske višine, to pomeni da ob zaključku, neposredno ob kolesarski stezi,« pojasnjuje župan občine Rogaška Slatina.

Jezero bi imelo velik pomen za razvoj turizma, nam povedo v turistični pisarni v Rogaški Slatini. Tja bi lahko turiste na poti do Olimja vozil tudi turistični vlakec. 

Slovensko-hrvaška komisija znova oktobra

Prvotno jezero je sicer nastalo konec 70. let prejšnjega stoletja z zajezitvijo Sotle. A konec 80. let so ga zaradi onesnažene vode izpraznili, saj v okolici ni bilo kanalizacije in čistilnih naprav. V tridestih letih od izpraznitve pa se je jezero pošteno zaraslo, zato bo čiščenje območja velikega več kot sto hektarjev naslednji velik izziv. O načrtih za podiranje dreves in čiščenje območja bo slovensko-hrvaška komisija znova razpravljala oktobra.

»Eno so želje, nekaj pa je realnost in jaz dokler ne vidim nekih realnih možnosti za, najprej recimo, spremembno kmetijskega v stavbno zemljišče, je težko govoriti o razvoju in izgradnji apartmajev, hotelskih namestitvenih kapacitet in česa podobnega,« še dodaja Kidrič.

Tako za zdaj še ni jasno, kdaj bodo kolesarji namesto dreves na tem območju dejansko zagledali vodno gladino jezera.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice