Center Rotovž: Ob novi knjižnici še galerija in mestni art kino

Ekipa na Mestni občini Maribor pripravlja projekt izgradnje nove osrednje enote Mariborske knjižnice, ki na Rotovški trg zraven nove knjižnice, umešča še galerijo in kino.

Projekt se imenuje Center Rotovž in med drugim vključuje še vzpostavitev prehoda z Rotovškega trga do Gosposke in Lekarniške ulice.

»Projekt bo šel v smer tega, kar temu mestu manjka, to je več kreativnosti, več razvoja, več želje po dodatnem, novem, drugačnem. To knjižnico oziroma projekt Center Rotovž moramo narediti. Kot generacija moramo prepustiti boljše mesto prihodnji generaciji, od tega kakršnega smo mi dobili danes,« pravi Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor.

Investicija ocenjena na 16 milijonov

Projekt bo arhitekturno zasnovala projektna skupina podjetja Medprostor in se bo razprostiral na 8235 kvadratnih metrov. Od tega bo knjižnica zasedla 5420 kvadratnih metrov, art kino 592 kvadratnih metrov, mestna galerija pa 2222 kvadratnih metrov.

Investicija je ocenjena na 16 milijonov evrov in bi lahko bila v 85 odstotkih pokrita iz državnih sredstev, nekaj sredstev pa bi lahko zagotovili tudi z amandmajem k mestnemu proračunu.

Trenutno se modulira investicijska dokumentacija. Tako bodo na Mestni občini Maribor v letošnjem letu vložili vlogo za gradbeno dovoljenje, ki ga pričakujejo v prvi polovici naslednjega leta. Po tej planirani časovnici bi se naj projekt zaključil do konca leta 2023.

Mariborska knjižnica bo s projektom le dobila nove prostore

Osrednjo pozicijo na trgu bo po načrtih ohranila knjižnica, ki bi se naj nahajala v novogradnji na lokaciji sedanje osrednje enote Mariborske knjižnice, od katere bodo ohranili samo obokano klet, nad katero bodo zgradili novo stavbo. Ta bi naj po načrtih vključevala štiri nadzemne etaže, eno tehnično etažo ter eno podzemno etažo z medetažo.

Podžupan občine Maribor Gregor Reichenberg pri tem poudarja, da je cenejše in racionalnejše izvajati novogradnjo kakor rekonstrukcijo obstoječega objekta. Tako bodo obstoječo knjižnico podrli in zgradili novo. »S tem smo pridobili na stavbni masi in veliko dodatnih površin, poleg tega smo znižali investicijo na kvadratni meter,« poudarja Reichenberg.

Kot vemo, se osrednja enota mariborske knjižnice že leta srečuje s slabimi prostorskimi razmerami, zato Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice, pričakuje, da bo projekt izveden po zastavljenih načrtih.

»Upamo, da bo knjižnica končno zaživela kot prostor znanja, srečevanja, povezovanja, da bo lahko nemoteno izvajal z zakonom določene naloge in da bo kulturno središče in generator ustvarjalnosti, inovativnosti in družbenega dialoga,« pravi Turjakova.

Deležniki poudarjajo, da bo velik zalogaj v času gradnje in razvoja predvsem vzpostavitev nadomestnih prostorov knjižnice. Te naj bi po besedah Alenke Iskra, podžupanje Mestne občine Maribor, našli na še zaenkrat neznani lokaciji na Teznu. Gre za prostore v lasti občine, ki naj bi potrebovali minimalne posege. Prav tako so deležniki trenutno v iskanju dodatnih prostorov v središču mesta, kjer bi lahko občanom nudili knjižnični servis v času izvajanja investicije.

Umetnostna galerija želi gostiti pomembne avtorje

V prostorih na vzhodni strani trga, torej nasproti knjižnice, kjer so nekdanji prostori mestnega redarstva, bodo postavili razstavišče Umetnostne galerije Maribor. Vključevalo bo tri glavne razstaviščne dvorane in vhodno cono z avlo in mestnim projektnim prostorom.

»Če že ustvarjamo kulturni generator mesta, je za nas zelo pomembno, da dodamo vsebine. Zato smo, brez da bi prikrajšali občane, uspeli del Umetnostne galerije Maribor umestiti v ta objekt. Trenutno stanje galerije je takšno, da zaradi varnostnih razlogov in infrastrukture ne more gostiti večjih imen v mestu,« izpostavlja Reichenberg.

Podobno trdi tudi Breda Kolar Sluga, direktorica Umetnostne galerije Maribor. »Infrastruktura bo galeriji prinesla veliko novosti. Končno bomo lahko gostili relevantnejše, zahtevnejše razstave na nacionalnem in mednarodnem nivoju in z njimi nagovorili bistveno širšo javnost. Poleg tega pa omogočili bistveno boljšo podporo mestnim umetnikom, ki si to podporo zaslužijo,« pravi Kolar Sluga.

Mestni kino z neodvisno filmsko produkcijo

Center Rotovž bo kot omenjeno vključeval prostore Mariborske knjižnice in prostore Umetnostne galerije Maribor, poleg tega pa želijo na Mestni občini Maribor temu dodati še mestni art kino.

Šlo bi naj za večnamensko multifunkcijsko dvorano s platnom, 90 sedeži in potrebno infrastrukturo za predvajanje izobraževalnih vsebin oziroma filmov. Pri tem na občini dodajajo, da z art kinom rešujejo prostorski problem, poleg tega pa želijo s predvajanjem neodvisne filmske produkcije v mestu ugoditi tudi temu delu javnega interesa.