Življenje družine Rodošek iz Krčevine pri Vurbergu ni posejano z rožicami. Stanovanjsko hišo, kamor so se iz Maribora preselili pred 12 leti, v njej pa živijo oče ter bolna mati in sin, jim namreč reka Drava, ko se pretok poveča, vselej poplavi.

Drava pa jim ni prizanesla niti konec oktobra. Kot je povedal Štefan Rodošek, že tako zaradi bolezni obeh družinskih članov težko shajajo skozi mesec, zdaj pa jim je narasla reka življenje že bolj zagrenila. »Okrog hiše je bila povsod voda,« se spominja Rodošek, ki je sicer upokojenec Talisa, podjetja, ki je končalo v stečaju. V kleti jim je voda uničila vse elemente, peč na centralno kurjavo in pelete, s katerimi sta jih oskrbela prijazna soseda. 

»Zdaj čakamo strokovnjaka, ki bo pregledal peč, če se sploh splača popravljati. Najbolj se bojim zneska za popravilo, saj je pred vrati zima, sam pa nisem prepričan, če si bomo popravilo lahko privoščili,« je iskren Rodošek. Bivalne prostore si zdaj ogrevajo s pečjo, imenovano Gašper, ki jo imajo v kuhinji. »Na zalogi še imamo nekaj drv, kako bo naprej, ne upam razmišljati. Imamo tudi električni grelnik, a ga ne koristimo, saj si višjega stroška elektrike ne moremo privoščiti,« je pojasnil Rodošek.

Še istega dne čez nekaj ur niso več mogli do hiše

Narasla reka jih je tokrat pričela ogrožati že zjutraj, pravi Rodošek. »Žena je imela tega dne v bolnišnici pregled, in ko sem zjutraj stopil do okna, sem opazil, da je voda že v bližini hiše. Ker nimamo avtomobila, sem vseeno poklical prijatelja, s katerim sva se dogovorila, da naju odpelje v Maribor. In takrat si nihče od nas ni mislil, da še istega dne čez nekaj ur ne bomo več mogli do hiše,« razlaga Rodošek.

V bližini hiše so še vedno sledi, po katerih si je narasla reka utirala pot proti hiši.

Kar 1,5 metra je bila višina vode v kleti

Sicer pa so poplave Rodoškove prizadele že leta 2012, ko jim je narasla reka hišo zalila do višine balkona oziroma ga celo prekrila. »Kar 1,5 metra je bila višina vode v kleti. Ob pomoči Mestne občine Ptuj smo se takrat poskušali pred novimi poplavami zavarovati z večjim zasipom ceste, a nas je ta varoval zgolj do letošnjih poplav,« je zaključil Rodošek, ki na mesec prejema 400 evrov pokojnine, žena je invalidsko upokojena, sin pa prejema socialno pomoč. Še nedolgo nazaj pa so imeli težavo še s zamakanjem strehe, a sta jim na pomoč pristopila ptujska rdeči križ in center za socialno delo, ki sta poskrbela, da so jim na ostrešje namestili ustrezno strešno kritino.

V kleti, kjer so na stenah še vedno vidne sledi vlage, je voda segala več kot meter visoko.

Namesto na olje so jim uredili etažno električno ogrevanje

Rozalija Ojsteršek, predsednica Mestne organizacije Rdečega križa Ptuj, pravi, da omenjeno družino, tako kot tudi direktor ptujskega centra za socialno delo, pozna že od leta 2012, ko se je z njimi (prvič) grdo poigrala usoda, saj so imeli hišo popolnoma poplavljeno.

Čiščenje kletnih prostorov za Rodoškove še vedno ni končano.

»Ne samo klet, celo v stanovanju so imeli 10 centimetrov vode,« je pojasnila Ojsterškova. V kurilnici so imeli poplavljeno tudi cisterno, v kateri je bilo olje, in Rodošek je takrat, ko je reševal svoje imetje, skorajda izgubil svoje življenje. Ojsterškova je pričela iskati drugi rešitev za ogrevanje in uredili so jim etažno električno ogrevanje.

Dobili bodo oblačila, v kratkem še hrano

Zadnjič, bilo je 18. oktobra, ko jim je Ojsterškova prinesla »paket« hrane, so se ji potožili, da jim zelo zamaka streha. »Z ustreznimi službami in centrom za socialno delo ter krovcem se mi je uspelo dogovoriti, da smo jim jo zamenjali in družini več na zamaka,« je pojasnila Ojsterškova. Dodala pa je, da prizora, ki ga je videla konec oktobra, zlepa ne bo pozabila.
 

Hiša družine Rodošek je nedaleč vstran od reke Drave.

»Zelo se trudimo, da družini pomagamo še naprej. Dogovorjeni smo tudi, da družini v kratkem odpeljemo nekaj kosov oblačil, deležni bodo spet prehrambene pomoči, do katere so upravičeni vsaka dva ali tri mesece,« je še dejala Ojsterškova.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice