Andrej Fištravec je na jutranjem druženju z novinarji razkril, da bo Koroška cesta tudi po prenovi ostala odprta za ves promet.

Razlog za nenaden preobrat tik pred zdajci, je bila seznanitev z makroanalizo prometnih tokov, ki so jo izvedli na Fakulteti za gradbeništvo. Analiza je pokazala, da je prenova prometnic v Mariboru smiselno izvajati v zaporedju, promet v Mariboru pa zaprtja Koroške ceste ne bi dobro prenesel.

Po prenovi omejitev 30

Prenova Koroške ceste ostaja v načrtu za izvedbo že v letošnjem letu in z dokončanjem del leta 2019, kot smo poročali prejšnji teden. Mariborska občina bo zaprosila za nekaj več kot 2,1 milijona evrov sofinanciranja z razpisa ministrstva za infrastrukturo, skupna vrednost prenove Koroške ceste pa bo znašala 3,8 milijonov evrov.

Koroška cesta bo po prenovi ostala odprta za promet, dovoljena najvišja hitrost pa bo 30 kilometrov na uro.

Mariborčani zaprtja ne podpirajo

Investicijski projekt bo skupaj z makroanalizo predstavljen na četrtkovi seji mestnega sveta. A očitno bomo v Mariboru znova priča sprejemanju projektov tik pred zdajci, saj je rok za prijavo na razpis za pridobitev nepovratnih sredstev 5. aprila.

O predvidenem zaprtju Koroške ceste smo minuli teden izvedli anketo med bralci Mariborinfo. Rezultati ankete kažejo, da se večina ne strinja z zaprtjem Koroške ceste. Z zaprtjem prometnice se je strinjalo 159 ljudi oziroma 44 odstotkov anketiranev, medtem ko je 200 ljudi oziroma 56 odstotkov anketiranih zaprtju nasprotovalo.

Ob tem smo ustavili tudi ljudi na Koroški cesti, mimoidoče Mariborčanke, Mariborčane in tiste, ki so prišli v Maribor zgolj študirat, ter jih povprašali, kaj menijo o popolni prenovi Koroške ceste, ki jo občina napoveduje že skoraj desetletje. 

»Midve se voziva z mestnim avtobusom, tako da za naju ni to velik problem. Se bo pa verjetno avtobus tudi dlje vozil do cilja,« menita mariborski mimoidoči Jožica in Stanka, medtem ko je Mariborčan Branko pomislil tudi na tiste, ki sedajo za volan: »Za tiste, ki smo navajeni tam voziti, bo vsekakor problematično priti v tisti del pri Slomškovem trgu oziroma iz trga na most. Sigurno se bo v prometnih konicah promet zgostil na ostalih mostovih.«

Mojca M. je pojasnila, da se ji »zdi OK, da potiskajo promet izven centra, ampak dokler ne bo center popolnoma zaprt za avtomobile, morda obstajajo alternativne poti, ki pa so trenutno slabe«.

Takšno je našel študent Nik, ki je povedal: »Ne zdi se mi v redu, ker se bo na levo stran ful težko prišlo, na primer do FERI-ja in Slomškovega trga. Potem se bomo morali peljati naokoli in tudi most izgubi na funkcionalnosti. Če hočeš priti v okolico tržnice, moraš priti naokoli preko enosmernih cest ali preko Koroškega mosta, ki pa je že sedaj zelo obremenjen. Bolj smiselno se mi zdi, da zaprejo Slomškov trg, kot pa Koroško cesto, čeprav za Koroško cesto ni neke alternative. Potem bi lahko zaprli celi center.«

Drugi študent Andrej se je nasmejal, nam pojasnil, da ni iz Maribora in mu je vseeno: »Verjetno je pa fajn, da se promet sili ven iz mesta.«

»A niso že enkrat testno zaprli Koroške ceste? Pa ni bilo nekih večjih problemov, se mi zdi,« je pomislila gospa Jelka, gospod Matej pa je temu nasprotoval: »Ne zdi se mi OK. Že sedaj je pri Pristanu enosmerna, če bodo zaprli Koroško cesto, se boš lahko po Strossmayerjevi peljal samo še nazaj. Križišče pri tržnici postane potem nefunkcionalno.«

»Meni se zdi super, lahko bi zaprli cel center za avte za vselej in uredili pešpoti, da bi center zaživel za sprehajalce, naredili kolesarke steze, lahko bi tudi naredili kaj v smeri kulture, na primer kakšen oder za koncerte, predstave čez celo leto in še kaj. Avte ven, dogajanje not,« je zaključil drugi Mariborčan.

S spleta

Komentarji (1)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Friderik 1950 (nepreverjen)

Križ božji, po radiu je bilo rečeno, da so do tega, da ne zaprejo Koroške in Lenta prišli na podlagi poglobljene analize, čeprav to spozna po dveh dneh v Mariboru tudi oni, ki pride z Jahorine. Ne moreš zapreti glavne vpadnice v središče Marburga (starega ograjenega mesta), če ne izgradiš alternative. Kot sem že napisal, bi vzel Dravi deset metrov vodne površine, ki bi jo z nasutjem spremenil v cesto Strma - Kneza Koclja, kjer bi potekal osebni promet, dostava in javni promet, pa ostaneta na Koroški.

Starejše novice