Tudi letos je v Mariboru več labodjih zaljubljencev. Kar dva labodja para sta si gnezdo uredila na Lentu, eno smo opazili na levem bregu Drave v bližini dvoetažnega mostu v Melju.

Zaljubljeni labodji par, ki je že vrsto let v spomladanskem času atrakcija na mariborskem Lentu, se je lani po več letih končno razveselil naraščaja.

Zaljubljenca sta se maja razveselila šestih malih puhastih kepic, a je ena izmed njih poginila, so povedali okoliški stanovalci.

Skrbno pripravljeno gnezdo je tudi letos mogoče opaziti na zdaj že stalni lokaciji ob restavraciji na Lentu.

V neposredni bližini prvih zaljubljencev še en labodji par

A to ni edini par, ki je v veselem pričakovanju. Če se od prvega para sprehodimo le nekaj korakov naprej, naletimo na naslednja zaljubljenca.

Tudi ta labodji par si je gnezdo uredil v neposredni bližini ceste in to je že označeno s trakovi, ki opozarjajo mimoidoče, naj labodov ne vznemirjajo ter pozivajo sprehajalce, da imajo pse na povodcih.

Naraščaj pričakujejo tudi v Melju

Tretji zaljubljeni par si je gnezdo uredil na Oreškem nabrežju nasproti Livarne ob Dravi.

Tam sta si gnezdo uredila že lansko leto. Po pričevanju bralke je imel takrat par v gnezdu pet jajc, a je kasneje vseh pet ležalo razbitih na pločniku. Podobna usoda je par doletela že leto prej. 

Ali gre vsako leto za iste pare?

Tilen Basle, varstveni ornitolog iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, pojasnjuje, da tega ne morejo zagotovo potrditi, a da je zaradi vsako leto iste lokacije za gnezdenje to povsem možno.

Čas gnezdenja pri labodih traja dolgo, lahko tudi več kot mesec. Labodja samica navadno izvali med štiri do osem jajc, po nekje 30 do 40 dneh nato na svet pokukajo mladiči. A je teh ponavadi manj, kot je bilo jajc.

Povsem možno je, da se mladiči ne izvalijo iz vseh jajc, prav tako vsi ne preživijo do odrasle dobe. »To je pri pticah na nek način normalno,« je za Mariborinfo pojasnil Basle. 

Kruh in sadje nista primerna hrana za labode

Priljubljeni družinici na Lentu številni mimoidoči ali okoliški stanovalci nastavljajo hrano.

»Marsikdo se počuti dolžnega pomagati, kar je zelo lepo, ampak v tem primeru je najboljše pustiti, da ptice poskrbijo same zase,« je povedal Basle. 

Nastavljanje hrane je namreč nepotrebno, v skrajnih primerih lahko tudi škodljivo. Če se kdo kljub temu odloči za hranjenje, je še najbolj primerna solata in druga zelena zelenjava. V vsakem primeru labodov ne smemo hraniti s sadjem ali kruhom. »Kruh je neprimerna hrana ne le za labode, ampak za ptice nasploh,« dodaja ornitolog.

Labodi vajeni ljudi, a postanejo napadalni, če jih ogrožamo

Mariborske labodje družine so vsako leto velika atrakcija in številni se jim približujejo, da bi dobili dobro fotografijo teh čudovitih živali. Basle radovedneže opozarja, naj se gnezdu ne približujejo in naj labodjim parom omogočijo nemoteno gnezdenje. 

Čeprav so mariborski labodi navajeni bližine ljudi, so lahko precej agresivni, kadar se počutijo ogrožene. Njihove moči pa ni za zanemarjati. Labodi lahko kar močno kljunejo, še močneje pa lahko udarijo s perutjo.

Ob tem je treba poudariti, da so letos pozimi potrdili več primerov ptičje gripe pri labodih. Tudi zaradi tega je bolje, da se jim ne približujemo. 

Za varnost labodov na Lentu skrbijo table

Na Štajerskem in tudi po vsej Sloveniji so ljubitelji ptic v preteklih letih zabeležili precej nesrečnih primerov, ko so nepridipravi nič hudega slutečim labodom razdejali gnezda, jajca pa polomili. Takšni primeri se pojavljajo predvsem na lokacijah, kjer so ptice najbolj izpostavljenem ljudem. 

Junija lani je mariborska občina je za večjo varnost labodov na Lentu postavila tablo, ki voznike opozarja, naj bodo pozorni na labode, ki se tam včasih sprehajajo čez cesto.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice