Ekipa študentov mariborske fakultete za gradbeništvo se je pod vodstvom Matjaža Nekrepa Perca skupaj s pedagoškimi in delovnimi mentorji lotila evropsko podprtega projekta, v okviru katerega obravnavajo problem morebitnega izginotja Črnega jezera.
Črno jezero leži na gozdnatem slemenu med Tremi Kralji in Osankarico na nadmorski višini 1197 metrov. Gre za umetno akumulacijsko jezero, ki je nekoč služilo splavitvi hlodovine v dolino po drčah. Na dnu jezera so se dolgo nabirali organski odpadki odmrlih rastlin in živali ter sčasoma ustvarili debelo plast mulja, ki mu daje črno barvo. V jezeru je precej rib, razen z ene strani pa ga vztrajno zaraščajo alge in močvirsko rastlinje, zato ga občasno izpraznijo in očistijo.
Obstoj jezera ogrožen?
Pobudo za sam projekt in sodelovanje so dali na Fakulteti za gradbeništvo, z vedenjem, da želijo tudi na Zavodu za kulturo Slovenska Bistrica nekaj ukreniti v zvezi z jezerom, ki se počasi zarašča. Vpleteni so takoj začeli raziskovati, kako hitro se jezero zarašča ali je zelo zamuljeno in se zmanjšuje tudi volumen vodnega telesa, kako je jezero zaščiteno ter kako ukrepati. Ekipa iz Fakultete za gradbeništvo je bila namreč že od vsega začetka proti obširnim gradbenim delom s težko mehanizacijo.
Projekt se financira iz državnih in evropskih sredstev
Mentor oziroma vodja projekta Matjaž Nekrep Perc je za Mariborinfo povedal, da z naklonjenostjo projektu ni bilo težav. »Prijavili smo se v okviru univerze, povezali smo Fakulteto za gradbeništvo, prometno tehnologijo in arhitekturo ter Filozofska fakulteta, kar se je izkazalo za zelo koristno,« uvodoma pove Nekrep Perc in doda, da gre za študentski projekt, kjer se sofinancira predvsem študentsko raziskovanje in je predviden znesek sofinanciranja 20.785 evrov.
Jezero dejansko izginja?
»Ni smiselno govoriti o izginotju jezera. Do večjega znižanja gladine, bi lahko prišlo ob porušitvi jezu. Trenutni naravni procesi povzročajo počasno večanje zarasle površine in nižanje gladine, vendar so ti procesi resnično počasni in bodo trajali deseteletja. Občasne velike vode jih prav tako zavirajo in spirajo drobnejši mulj,« situacijo nekoliko umiri Nekrep in pojasni, da so procesi zaraščanja naravni in počasni a vztrajni, saj jih pospešujejo jez, ki je v slabem stanju (nizka gladina vode), ter klimatske sprembe. Zato predlagajo popravilo jezu, manjši dvig gladine ter ročno čiščenje v soglasju z Zavodom za varstvo narave. »Vsekakor pa bi bil potreben načrt upravljanja jezera, ki je umetno in ga ohranjata jez ter nasip,« še doda Nekrep Perc.
Problema so se lotili interdisciplinarno
Izginjanje jezera je naraven pojav
»Seveda gre za naraven pojav. Vendar je jezero umetnega nastanka in objekte, ki ga vzdržujejo takšnega kot je, je potrebno vzdrževati. Znižanje gladine bi imelo nezaželjene posledice tudi na živali in rastline ob in v jezeru. Večja sanacijska dela so se izvajala leta 1993, ko so obnovili nasip in jez. Takrat je voda iz jezera iztekla in so bila dela izvedena kot nujna intervencija,« pove Nekrep Perc in pojasni, da je bilo v okviru EU projekta wetman veliko narejenega, vendar ne neposredno na jezeru. »To nas še čaka,« zaključi Nekrep Perc.
Na koncu še Nekrep Perc pove, da gre pri jezeru za priljubljeno turistično točko, saj je mnogo ljudi navezanih na Črno jezero in priljubljeno izletniško točko, kjer se ni težko sprostiti ob opazovanju lepote narave, ter doda, da gre pri jezeru za zavarovano naravno vrednoto z bogato floro in favno. Podpora projektu pa njegovih besedah kaže na to, da ima država dober odnos do narave.
