Tako kot pretekle dni, se je tudi na zadnji festivalski dan, prva predstava pričela ob 12. uri na Gosposki ulici. Rosa Lie je v predstavi pogumno igrala, plesala, izvajala akrobacije na višini in pri tleh. Rosa Lie je vsekakor ženska, ki preizkuša meje, meje moči svojega telesa in meje ravnotežja na svoji lestvi, poetične meje plesa na tleh, meje med njo samo in gledalci. Zaradi njenega samosvojega odnosa z gledalci je vsak njen nastop enkraten in drugačen, kar so v petek lahko videli tudi vsi zbrani gledalci.
Ime mi je Vida
Gledališče dela se je ob 17. uri na Rotovškem trgu predstavilo s plesno-senčno ulično predstavo, ki pripoveduje zgodbo o Vidi, ki je ujeta v svetu - v katerem noče živeti. Skozi vedno bolj samostojne gibe in upor, ki se odraža v plesu, se osvobodi ter preneha živeti v senci. Vida je svobodna. Vida pleše na ulici.
Ko večer se zlije v noč, zemlja strese se in poč’
Za zaključek festivala pa so s prav posebno, predstavo prišli Čupakabra. Mrke postave so iz teme skočile na plan. Parklji so obiskovalce s v hudomušni žonglerski grozljivki popeljali na skrajni rob sveta. Na koncu pa so skupaj s obiskovalci prižgali še iskrice in se tako za eno leto poslovili od Ane Mrzle in Vilinskega mesta, ki je en mesec v mesto prinašal pravljico in čarobnost. Društvo Hiša! pa ne počiva ampak se že pridno pripravlja na nove projekte, ki bodo razveseljevali tako domačine kot tudi turiste.
Foto: Denis Zelnik - Društvo Hiša
Starejše novice
