Razdeljenost karate zvez
Državno prvenstvo je potekalo po verziji zvez Fudokan in WKSA Slovenije, saj pri nas domuje več karate zvez, četudi vse sledijo filozofiji mojstra Funakoči Gičina, ki velja za očeta karateja. Morda se čudite tudi temu, da kljub petindvajsetletni samostojnosti Slovenije, govorimo o prvem državnem prvenstvu. Odgovore na zapleteno ureditev tega športa pri nas, sem iskal pri organizatorju prej omenjenega državnega prvenstva, senseiu Ljubu Javoršku, ki velja za legendo tega športa pri nas. Status legende je nosil že v prejšnji skupni državi.
Povedal je, da o prvem državnem prvenstvu govorimo le v eni smeri. Gre za združenje WKSA Slovenije in združenje Fudokan zveze Slovenije, kar pomeni, združenje tradicionalnega karateja in športnega karateja. Tukaj je takoj pojasnil, da kot vodja WKSA zveze še vedno goji tradicijo oziroma tradicionalni karate, saj brez tradicije in dobrega temelja ne moreš graditi hiše. Zato je v karateju našel neko svojo smer, kjer je iz strahovito dinamičnega, športnega karateja, ki po njegovi strokovni oceni, nima več veze s karatejem, ki se ga je učil on, vzel neko sredino. In ta kombinacija je do zdaj pokazala zgolj pozitivne plati, saj so tekmovalci WKSA zveze, redno zmagovali in osvajali evropske ter svetovne naslove. Iz tega razloga govorimo torej o prvem državnem prvenstvu po načinu Fudokan in WKSA zveze Slovenije. Verjame pa, da več različnih verzij tekmovanj enega športa, moti športno in širšo javnost.
Kar se tiče razdrobljenosti karate zvez pa se je Javoršek zagotovil, da je bil venomer zagovornik enotne karate zveze, saj je po njegovih besedah karate samo en, lahko je le slab ali dober. Vsi namreč nosijo bel kimono, vsi učijo enake tehnike, problem vidi predvsem v političnem vrhu, ki odloča, kako se lahko formirajo zveze in s kakšnimi referencami lahko nekdo takšno zvezo oziroma klub ustanovi.
Če bo demokracija šla v to smer, lahko po besedah Javorška v prihodnosti pričakujemo sigurno še petnajst novih zvez. In to je po njegovih besedah velik problem tega športa, če upoštevamo, da vsi govorijo enak jezik, le narečja so drugačna. Tudi sam je bil namreč član Karate zveze Slovenije, vendar so ga iz nje izključili, ker se je zavzemal za enotno zvezo. Sicer je to le njegova domneva, saj pravega razloga razrešitve še do danes ni dobil. Sam pa trdi, da nikoli ni bil z nobeno zvezo v sporu in da nikoli ni želel sebe postaviti za vodjo, le več posluha za idejo, ki združuje vse domače talente oziroma športnike po isto streho, je želel. Pravi, da se je baza talentov izgubila na osnovi »vrtičkarstva«, ki ni problem športa, ampak problem politike, kulture in gospodarstva. Takšno miselnost je moč najti v prav vseh segmentih funkcioniranja naše male države, kjer vsak skrbi le za lastno korist. Slovenija ima namreč potenciale v vseh zvezah, ki pa bi jih bilo potrebno združiti pod eno streho in jih peljati po neki strokovni poti v razvoj vrhunskega športnika.
Kaže, da je egoizem in »politični« način razmišljanja resnično prodrl v vse pore naše družbe tudi v karate, katerega osnova je poduhovljenost in visoka moralna načela z veliko mero empatije. Ob teh besedah oziroma pogledih, človek nikoli ne bi pomislil, da gre za olimpijski šport, ki je po besedah Javorška na veliki preizkušnji, zato upravičeno dvomi, da se bo na Olimpijadi uspel obdržati. »Vprašanje, če bo v Tokiu,« je zaskrbljeno zaključil Javoršek.
Kljub pesimističnemu zaključku sensei Javorška je tekmovanje potekalo v popolnoma drugačnem vzdušjo, brez bremena nesoglasij, ki vladajo med Karate zvezami in predvsem v duhu športa, ko se zamere razblinijo in ostaja le fer igra. Državno prvenstvo v karateju se je začelo s tekmovanjem v katah, kjer vsak posameznik glede na leta in barvo pasu, pokaže naprej določeno kato, ki jo z ocenami, katerih skala variira glede na težavnost kate, oceni sodniška četverica. Pri tem segmentu se verjetno še najbolje vidi prefinjenost karate gibov in cilj, ko telo in um postaneta eno. Tukaj razlik med moškimi in ženskami praktično ni.
Tekmovanje se je nato nadaljevalo z vnaprej dogovorjenimi borbami, kar v praksi pomeni, da napadalec najprej pove, s katero kato bo napadel, branilec pa naznani kato obrambe. Po napovedi, tekmovalca kate izvedeta še praktično, pri čemer ju zopet ocenjujejo sodniki. Sledila je le še podelitev priznanj najboljšim in skupne čestitke vsem udeležencem, ki so ne glede na rezultat, dali vse od sebe. Pravzaprav zelo optimističen zaključek, ki je kljub vsemu pokazal, da je v slogi moč, kar pa je gonilo vsega dobrega, mar ne?
Starejše novice
