Kršitve delodajalcev so razvidne že v samih oglasih za delo, kaj šele v vsakdanji realnosti na samem delovnem mestu.
Ljudem so delavske pravice kršene prav vsak dan, a mnogi ostajajo tiho ter v ozadju. Delate nadure, ki vam jih delodajalec ne izplača? Gre v vašem primeru za običajno delovno razmerje, čeprav morate imeti status študenta ali lasten s. p. oziroma d. o. o.? Ali pa ste morda podvrženi diskriminaciji ali celo mobingu? Takšnih in podobnih kršitev v Sloveniji kar mrgoli, kot odgovor nanje pa sta v Sloveniji zrastli zasnovali dve organizaciji, Mladi Plus in Sindikat prekarcev, ki se borita za pravice delavcev, hkrati pa stopata na prste kršiteljem.
Bizarne ponudbe za delo kot del vsakdanjika
Pred kratkim smo bili v Mariboru in okolici priča oglasom za delovna mesta, ki so že v opisu nakazovale na velike kršitve delavskih pravic. V veliko primerih delodajalec od delavca zahteva, da ima navkljub delovnemu razmerju odprt svoj s. p. ali družbo z omejeno odgovornostjo, nekateri pa zahtevajo kar več let delovnih izkušenj in študentski status. Eden najbolj bizarnih oglasov preteklih mesecev je bilo zagotovo kombinirano delovno mesto čistilca in pedagoga v eni izmed šentiljskih osnovnih šol.
Prijave inšpekciji so dvorezni meč
Ker so v organizaciji Mladi plus v sklopu akcije STOP kršitvam – ZA dostojno delo začeli tovrstne oglase za delo prijavljati na inšpektorat za delo, so mnogi delodajalci sporne vsebine umaknili.
»Dogaja se na primer, da je oglas enak kot prej, pri čemer pa se sedaj izpušča informacijo o obliki dela, ki se ga oglašuje. Sklepamo lahko, da ima delodajalec še vedno enake namene (dobiti nekoga, ki bo delal redno in dolgoročno prek s.p./študentskega statusa), da pa se poskuša izogniti prijavi/izpostavljanju v javnosti na način, da to informacijo o obliki dela izpusti iz oglasa samega,« pišejo na svoji spletni strani.
Inšpektorat ima pogosto zavezane roke in ne ukrepa
V imenovani akciji so v organizaciji Mladi plus ukrepali v 49 primerih oglasov, v katerih so bile razvidne kršitve delodajalcev. A na inšpektoratu za delo so obravnavali le dve izmed 49 prijav. Gre namreč za luknjo v pristojnostih inšpektorata, po kateri zgolj oglas ne zadostuje za prijavo kršitve:
»Glede na trenutno zakondajo imajo namreč inšpektorji in inšpektorice pristojnost preiskave, preverjanja obstoja elementov delovnega razmerja v primeru, ko nekdo to delo že opravlja - in ne na podlagi oglasa, ki ga določen delodajalec objavi, in kjer to isto delo išče.«
Zaenkrat lahko glede samih oglasov ukrepajo le v primerih diskriminacije. V organizaciji so zaenkrat prijavili štiri tovrstne primere.
Mobing in delo »preko vez« - slovenska stalnica
Trpinčenje oziroma mobingna delovnem mestu je še vedno slovenska stalnica. Predvsem zato, ker je mobing težko dokazati. Za obtožbo na sodišču vaše besede ne bodo zadostovale, potrebni bodo dokazi, kot so vodenje dnevnika, posnetki, e-poštna sporočila in podobno. Šele tedaj lahko delodajalcu podate pritožbo zaradi kršenja zakona o delovnih razmerjih, prijavi pa podamo tudi na policijo in na Inšpektorat za delo.
Znan primer mobinga, ki je še pred nedavnim odmeval v mariborski javnosti, se je zgodil na Univerzi v Mariboru. Tajnik Teodor Lorenčič je bil s strani dveh zaposlenih obtožen mobinga in spolnega nadlegovanja. Njune obtožbe je potrdila tudi za to ustvarjena komisija. Potem ko sta ga zaposlena obtožila, naj bi obtoženi poskrbel, da izgubita svoji službi. Afera je dodobra pretresla mariborske akademske kroge, potem ko se je množica ljudi, med njimi tudi nekateri mariborski profesori, protestno zbrala pred UM in zahtevala rektorjev odstop.
Kot smo že pisali, je bila pred kratkim bivšemu mariborskemu županu Francu Kanglerju izrečena pravnomočna sodba zaradi sumljive zaposlitve bivše (in tudi doslej najmlajše) podžupanje Astrid Bah. Ta je sporno delovno mesto na Medobčinskem stanovanjskem skladu zasedla mimo razpisov. Pravzaprav je bil razpis verjetno prirejen zanjo, saj je bil le pet dni razobešen na zavodu za zaposlovanje. Čeprav je Bahova na prvi bolonjski stopnji diplomirala le dan pred iztekom razpisa, ji je direktorica stanovanjskega sklada Tanja Vindiš Furman po Kanglerjevem posredovanju povrnila še stroške šolanja na drugi stopnji.
