Novi občan Maribora je pognal kar nekaj strahu v kosti, ko si je privoščil vrbo na mariborskem Lentu v neposredni bližini Stare trte. Glodavec, kot kaže, rad prigrizne tudi drevesa na Mariborskem otoku. Njegovo delo smo ujeli v objektiv.
Na območju Slovenije je bil bober v preteklosti iztrebljen, zdaj pa se nanj počasi ponovno privajamo. Tako bobri ponovno naseljujejo porečja Krke, Sotle, Mure, Save in tudi Drave.
V zadnjih letih so bobra že večkrat opazili tudi ob Dravi. A kar nekaj strahu je povzročil v lanski jeseni, ko si je privoščil vrbo na mariborskem Lentu in se nevarno približal Stari trti.
»Naš relativno novi someščan bober je pričel 'uradovati' tudi na Lentu,« je na družbenem omrežju Facebook opozoril mestni viničar Stane Kocutar.
Iz tega razloga so po nasvetu strokovnjakov zavarovali Staro trto, in sicer z zaščitno mrežo, dodali pa so tudi elektronski odvračalec.
Kot je opaziti na fotografijah, se je bober zdaj že dobro udomačil na Mariborskem otoku.
Ste vedeli?
Bober je sicer izključno rastlinojed. Hrani se večinoma z zelišči in vodnimi rastlinami ter lubjem, poganjki in listjem dreves in grmov.
Pogosto podira tudi večje mehkolesne listavce, s katerih odgrizne manjše veje in jih odvleče v podzemne brloge, kjer jih skladišči za zimo.
Njegov dom je namreč brlog, sestavljen iz več sob, ki si ga izkoplje v brežino struge. Od vode pa se le redko oddalji za več kot 50 metrov. Znano je tudi, da drevesa, bober podira predvsem jeseni in pozimi. Grize jih tudi takrat, ko jih ne potrebuje za hrano, ampak si mora brusiti zobe, ki mu rastejo vse življenje.
V naravi je bober ključna vrsta, ki s svojo dejavnostjo vzdržuje in uravnava vodotoke, zvišuje podtalnico, z jezovi blaži hitrost vode in oblikuje mokrišča. Z aktivnostmi ustvarja številna raznolika življenjska okolja, primerna večjemu spektru živali.
