Na Energetiki Maribor so simbolično zagnali kotel na lesno biomaso.
Na območju Energetike Maribor iz skupine Javnega holdinga Maribor se je danes odvila otvoritev nove pridobitve, ki po besedah predstavnikov predstavlja velik doprinos k trajnostnemu razvoju mesta.
»Za nas je to ena najpomembnejši investicij v zadnjih dveh letih - takoj po postavitvi visokotemperaturne toplotne črpalke na Lentu je to naslednji projekt v vrsti razogličenja.
Deluje lahko celo leto, torej tudi pozimi,« je povedal direktor Energetike Maribor Jože Hebar.
Lesni ostanki in zeleni odrez
Gradnja kotla na lesno biomaso se je začela pred manj kot letom dni - temeljni kamen so položili julija. Odslej bodo med vire energije v štajerski prestolnici sodili tudi lesni ostanki in zeleni odrez iz lokalnega okolja.
»Želimo biti neodvisni, samostojni in načrtovati cene za uporabnike.
S tem projektom smo naredili velik korak naprej, da bomo vedeli, kakšna je cena na položnici,« je povedal župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič.
Kot je že lani povedal direktor Energetike Maribor, se želijo do leta 2050 ogrevanja na plin popolnoma otresti.
Manjša odvisnost od zemeljskega plina
Po besedah ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra je Slovenija ena izmed redkih držav v Evropski uniji, ki nima skladišča in je bila do zdaj popolnoma odvisna od zemeljskega plina, torej od Rusije.
»Z javnimi podjetji smo snovali ukrepe, kako v čim krajšem času preiti na obnovljive vire energije, ki večajo neodvisnost, samozadostnost in suverenost, hkrati pa zmanjšajo odvisnost od ruskih virov.«
Kot je pojasnil Arsenovič, bo po zaslugi novega objekta prej 100-odstotna odvisnost od zemeljskega plina odslej nižja za 13 odstotkov.
Od skupne vrednosti projekta, ki znaša okoli 3,7 milijona evrov, je ministrstvo zagotovilo sredstva v višini 1,3 milijona, kar je po besedah Kumra najvišja možna subvencija.
Kaj pomeni nova pridobitev za cene ogrevanja?
Kot pravi Hebar, ima vsaka investicija negativen vpliv na fiksni del stroškov na položnicah, a dolgoročno predstavlja prednost, saj zagotavlja bolj stabilne cene.
»Tudi če pride do višanja cen ostalih energentov, lahko vzdržujemo ceno, ki smo si jo plansko zastavili za ogrevalno sezono.
Garantira nam torej, da ne bo cenovnih odstopanj zaradi višanj ali nižanj cen zemeljskega plina.«
V primeru neoskrbe z zemeljskim plinom lahko na energetiki zdaj vsaj do neke mere ogrevajo mesto s kotlom na lesno biomaso v kombinaciji s toplotno črpalko ter dvema kotloma na plinsko olje oziroma nafto.
Cilj je energijska samozadostnost
Podobna investicija se načrtuje tudi v Melju in v primeru, da ne pride do izgradnje sežigalnice, bodo na Energetiki Maribor razmišljali še o tretjem tovrstnem objektu:
»Če bi prišlo do izgradnje objekta za energijsko izrabo odpadkov, bi bilo mesto energijsko samozadostno in neodvisno od zemeljskega plina.
Če pa do tega v prihodnjih letih ne pride, bomo začeli razmišljati še o tretjem takšnem objektu, kot smo ga zagnali danes.«
Ob tem direktor poudarja, da je zemeljski plin sicer zelo dober in učinkovit vir energije, ki blagodejno vpliva tudi na zneske na položnicah - seveda dokler je dostopnost tega v mejah normale.
Zato kombinacija virov za vzdržne cene ogrevanja in čist zrak trenutno predstavlja najboljšo rešitev.
»Testno obratujemo že en mesec in od takrat že prihaja delež toplote v daljinskem sistemu ogrevanja tudi iz novega kotla na lesno biomaso,« pravi Hebar.
