Pomlad, srečo in dobro letino je danes v sklopu dneva kurentovih in korantovih skupin klicalo več sto dlakastih demonov.
Tudi letos je bila sreda v času Kurentovanja tradicionalno namenjena dnevu kurentovih in korantovih skupin. Po starem mestnem jedru se je pod okriljem Zveze društev kurentov sprehodilo več kot 700 rogatih najpomembnejših ptujskih etnografskih likov, ki so aktivni v več kot 20 društvih.
Priča smo bili tradicionalnemu prihodu pred mestno hišo, kjer jih je sprejela županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek.
Na čelu pokači, nato več sto kurentov in korantov
Poleg kurentov in korantov so se čez ptujske ulice sprehodili tudi pokači iz Ribiške poti, ki delujejo pod mentorstvom drugega princa karnevala Zvonka Križaja Zokija, sledili pa so jim še pokači iz Župečje vasi.
Na čelu so iz varnostnih razlogov bili najmlajši kurenti, ki jih sicer ni bilo malo, a so, če malo pretiravamo, predstavljali »zatišje pred nevihto«. Za njimi je namreč sledila več stoglava množica, ki je s kravjimi zvonci preglasila vsakogar.
Topla pomlad, sreča in dobra letina
Lik kurenta se pojavlja že od leta 1880. Po starem verovanju je bil kurent demon, ki je preganjal zimo in v deželo vabil pomlad. A gre za več kot to. Kurent nosi širše izročilo – odganja zle sile in v deželo kliče boljše čase, ki jih lahko poleg tople pomladi povezujemo tudi z dobro letino in splošno srečo:
»Vsi koranti nosimo v sebi tradicijo in ne odganjamo le zime – v splošnem želimo dobro. Sama pozitiva,« je povedal 19. karnevalski princ Francesco Guffante.
Če je kurent obiskal hišo, je to za domačijo pomenilo srečo celo prihajajoče leto, če se je pa na dvorišču povaljal, bi naj bil učinek obraten – eno leto nesreče.
Za kurente je bil eden največjih dosežkov, ko so bili njihovi obhodi leta 2017 vpisani v Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki ga ureja organizacija Unesco.