Direkcija za vode odstopa od projekta gradnje protipoplavnih ukrepov na območju Malečnika, Celestrine in Zrkovc. S strani krajanov ni prejela zemljišč, na katerih bi izvedli ukrepe. Krajani so prepričani, da je najprej treba strugo očistiti in poglobiti.
V letu 2020 je bila izdana odločitev o finančni podpori iz Evropskega sklada za regionalni razvoj za projekt »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – območje ptujske Drave«.
Ta vključuje tudi protipoplavne ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti naseljem ob Dravi na območju Malečnika, Celestrine in Zrkovc.
A Direkcija Republike Slovenije za vode je pred dnevi Mestno občino Maribor in Krajevno skupnost Malečnik-Ruperče, Mestno četrt Brezje-Dogoše-Zrkovci ter vse lastnike zemljišč, na katerih je načrtovana gradnja protipoplavnih ukrepov, obvestila, da zaradi nestrinjanja odstopajo od izvedbe projekta.
Niso namreč prejeli privolitve predstavnikov prebivalcev in izjav lastnikov o strinjanju izvajanja aktivnostih na njihovih zemljiščih.
Medved: Krajani niso prepričani, da so ti ukrepi primerni
»S strani Direkcije Republike Slovenije za vode smo prejeli obvestilo, da se poplavna zaščita Malečnika, Zrkovcev in Dogoš ne bo izvajala,« je povedal mariborski podžupan Samo Peter Medved.
Direkcija namreč ni prejela potrebnih zemljišč krajanov. »Bilo je tudi izredno nasprotovanje, tako Krajevne skupnosti Malečnik-Ruperče, kot tudi mestne četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci,« pojasnjuje.
Izgubljena evropska sredstva so po besedah Medveda velik poraz za državo, za Mestno občino Maribor in na koncu koncev tudi za ljudi.
»Ostali so brez protipoplavne zaščite,« pravi in dodaja, da so se danes sestali vsi deležniki, da ugotovijo, kaj so razlogi za to, da ljudje niso pristopili k podpisu pogodb za zagotovitev zemljišč za postavitev protipoplavnih ukrepov.
Medved razlaga, da krajani niso prepričani, da so ti ukrepi primerni: »Ljudje so prepričani, da jih protipoplavni nasipi in zidovi ne ščitijo, ampak bolj omejujejo. Da vzdrževalna dela na reki Dravi s strani direkcije za vode niso bila izvedena na način, da bi povečevala protipoplavno zaščito.«
Mariborska občina lastnikov zemljišč ne bo razlastninila
Kot pojasnjuje podžupan, je Mestna občina Maribor zavzela stališče, da ne bo predlagala razlastitve v skladu z veljavnim prostorskim aktom: »Na koncu koncev gre za zaščito ljudi, ki so tudi lastniki zemljišč.«
Kako naprej? »Glede na to, da ljudje niso prepričani v strokovne rešitve, bomo na mestni občini razmislili, da izdelamo neodvisen strokovni pregled vseh projektov,« pravi Medved. Z županom se bosta sestala z direktorjem direkcije za vode, kjer bodo poskušali najti rešitve.
»Vsekakor ne bomo odnehali,« dodaja: »Izguba sredstev ni neka pozitivna novica, ki bi se je lahko veselili.«
Škof: »Vztrajamo na tem, da je treba Dravo očistiti«
Predsednik Krajevne skupnosti Malečnik-Ruperče Jožef Škof pojasnjuje, da zagovarja mnenje krajanov, ki so prepričani, da bi morala direkcija strugo reke Drave najprej očistiti in poglobiti.
»To je odločitev krajanov, ljudi, ki so na tem območju doma. Smešno bo izpadlo, da bomo delali zaščitni zid, Dravo pa pustili popolnoma zasuto. To tako ne gre,« pravi: »Ko bomo to očistili in bo Drava vzdrževana, potem bomo prišli do pravih rešitev.«
»Očistiti je treba, da bo reka Drava pretočna,« je prepričan.
Štrucl: Smo zato, da bi projektant prišel, stopil korak nazaj in upošteval mnenje krajanov
Oton Štrucl iz mestne četrti Brezje-Dogoše-Zrkovci meni, da bi morali projektanti protipoplavne zaščiti priti na ogroženo območje.
»Projektanti so pisali te projekte v pisarni. Nikoli ni bilo nobenega, da bi prišel na teren in pogledal ter potem iskal skupaj s krajani, ki živimo tam, neko skupno stališče,« je povedal.
Kot pravi, se strinja s tem, da je prvi korak ta, da se Dravo očisti.
