Superračunalnik Vega sredi Maribora služi znanstvenikom iz vse Evrope.
Maribor se ponaša s superračunalnikom Vego, ki sodi med 30 najbolj zmogljivih na svetu, v Sloveniji pa mu kajpak ni para. Postavljen je v prostorih Instituta informacijskih znanosti sredi mesta, a po dobrem letu in pol, kar deluje, v IZUM-u, ki Vego upravlja, že načrtujejo izgradnjo novega superračunalniškega centra.
Ta bo imel predvidoma še desetkrat večje zmogljivosti, umeščen pa bo nekam na mestno obrobje.
Direktor IZUM-a dr. Aleš Bošnjak je pojasnil, čemu služi ta izjemni stroj, ki po zmogljivosti spravi v žep kakih 40 tisoč osebnih računalnikov, ali in zakaj bo kmalu premajhen in zakaj lokacija v mestu zanj ni primerna.
Najbrž se marsikdo vpraša, zakaj Slovenija ali celo Maribor sploh potrebujeta tako gigantski računalnik, a kot pojasni Bošnjak, se odgovor skriva v povezovanju.
Vega ne služi le enemu oziroma ozkemu krogu uporabnikov, temveč ga lahko najamejo raziskovalci in drugi uporabniki iz raziskovalnega in industrijskega sektorja iz Slovenije in vse Evrope.
Povedano drugače, superračunalnik omogoča opravljanje temeljnih raziskav z različnih področij znanosti, na primer v teoretski fiziki, astrofiziki, fiziki delcev, meteorologiji, medicini, genski tehnologiji in nevroznanosti, za svoje raziskave pa ga potrebujejo tudi družboslovne znanosti.
Tako pomaga Evropi v globalnem tekmovanju na strateških področjih, kot so umetna inteligenca, personalizirana medicina, bioinženiring, boj proti podnebnim razmeram ter razvoj zdravil in novih materialov.
Zaradi hitrega razvoja bo v petih letih zastarel
»Superračunalnik Vega, ki ga za izračunavanje oziroma obdelavo podatkov pri svojih raziskavah uporabljajo znanstveniki oziroma inštituti različnih panog iz Slovenije in tujine, zagotavlja vso nujno potrebno visokotehnološko podporo pri izvajanju najzahtevnejših raziskav v vedah, v katerih obdelujejo veliko podatkov,« je pojasnil Bošnjak in dodal, da je Vega za slovenske znanstvenike velika pridobitev, saj jim superračunalnikov ni več treba najemati v tujini.
Hkrati je Vega na voljo tudi tujim znanstvenikom, ki uporabljajo približno tretjino njegovih kapacitet in med katerimi je izjemno cenjen.
Njegove kapacitete so res izjemne, Vega zmore nepredstavljivih 6,9 milijona milijard operacij v eni sami sekundi, zapisano matematično je to kar 1015 operacij, kar ga uvršča med trideset najbolj zmogljivih računalnikov na svetu.
Da tako zahteven stroj deluje, potrebuje kar 1,5 megavata priključne moči, kar je približno deset odstotkov manjše hidroelektrarne.
In če se nam kdaj zdi, da je ventilator našega osebnega računalnika glasen, si lahko samo predstavljamo, kakšen hrup zganja takšen gigantski stroj. Zato je lahko šum hladilnih naprav računalnika, ki so nameščene na vrhu stavbe IZUM-a, kljub dodatnim protihrupnim ograjam moteč za okoliške prebivalce, čeprav je v okviru zakonsko dovoljenega.
»Tudi to je eden od razlogov, da bomo nov, še bolj zmogljiv superračunalniški center postavili na obrobju mesta. Za nov center bomo namreč potrebovali tudi močnejši dovod elektrike in vodno hlajenje, ena od primernih bi zato bila lokacija ob Dravskih elektrarnah, za katero že potekajo dogovori med pristojnimi,« je povedal Bošnjak in pojasnil še glavni razlog za projektiranje novega superračunalnika: »Tudi superračunalniki se nenehno razvijajo in ker želimo v korak z najboljšimi, smo že ob zagonu Vege začeli načrtovati novega. Vega bo namreč v petih letih zastarel.«
Z Vego v evropski oblak odprte znanosti
Kot smo že omenili, Vego uporabljajo tako slovenski kot tuji znanstveniki in drugi uporabniki, mariborski superračunalnik pa je pomemben tudi zato, ker omogoča sodelovanje Slovenije v evropski skupnosti odprte znanosti.
IZUM je član Slovenske skupnosti odprte znanosti in skupnosti EOSC – European Open Science Cloud, saj je po besedah Bošnjaka razvoj evropskega oblaka odprte znanosti v okviru Evropskega raziskovalnega prostora prioriteta.
»Odprta znanost temelji na načelih dostopnosti, povezovanja in ponovne uporabe rezultatov raziskav. V praksi to pomeni, da moramo shranjevati ne le članke in druge objave raziskovalcev, temveč posneti celoten proces raziskave, tako da lahko konkretno raziskavo kadarkoli in kjerkoli na svetu uporabijo ali nadaljujejo drugi znanstveniki.«
Inštitut informacijskih znanosti je javni zavod, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije kot informacijski servis slovenske znanosti, kulture in izobraževanja.
Osnovna dejavnost IZUM-a je vezana na razvoj in delovanje sistema in servisov COBISS, ki predstavljajo temelj knjižničnega informacijskega sistema Slovenije ter mreže COBISS.net, ki povezuje knjižnične sisteme držav jugovzhodne Evrope. Razvili pa so tudi informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji SICRIS.
