Mladi, bi radi pomagali sooblikovati prihodnost mesta? Sedaj imate priložnost

V Mladinskem kulturnem centru Maribor (MKC) bodo izvedli evropski projekt, v katerem bodo lahko mladi Mariborčani aktivno oblikovali prihodnost mesta. 

Participatorni in participativni ... proračun. Participacija je kot ovojni papir, ki zapakira besedo sodelovanje v abstraktni paket. Medtem ko gre pri proračunu za določeno količino denarnih sredstev, s katerimi lahko upravljamo, pa za participatornost (ali participativnost) ne najdemo stalnice, čemur se tudi prenovljena izdaja SSKJ potuhnjeno izogne. Gre za proces? Sistem? Ali institut? Pravzaprav bi lahko rekli, da je participativni proračun fenomen. No, pa participatorni prav tako. 

»S participativnim proračunom je občanom omogočeno vključevanje: predlagajo lahko izboljšave mesta na različnih področjih in jih nato še izglasujejo.«

Kdo je mlad?

MKC naslednje leto za mlade pripravlja pravi izziv. A pri tem dajmo razčistiti, kdo je mlad?

»Mlad je tisti, ki se tako počuti,« pravi Željko Milovanovič iz MKC-ja, pristojen in odgovoren pri projektu Com’On Maribor, ki ga v okviru platforme Com’On Europe tudi izvaja.

»V projekt Com'On Europe so vključena tista mesta, ki so že kdaj pridobila naziv Evropske prestolnice mladih. Financira ga Evropska Unija preko programa Erasmus+.« Gre za spletne platforme in »četudi se jim v vsakem mestu drugače reče, pa je vsem skupno to, da delajo za tisti del participativnega proračuna, ki se naslanja samo na mlade – na njihove želje in ideje.«

Čeprav je mlad vsak, ki se mlado počuti, pa lahko o participatornem proračunu za mlade soodločajo tisti, ki jih zakon kot takšne obravnava. To so vsi, stari med 15 in 29 let.

»Želimo, da se mlade sliši«

Projekt Com’On Maribor cilja na širše družbeno udejstvovanje s strani mladih v Mariboru: »Mladim želimo dati glas, da sami odločijo, za kaj se bo porabil del mestnega denarja.«

»Želimo, da se mlade sliši. Vse mlade v Mariboru vabimo, da si izmislijo ideje, ki bi jih v mestu radi uresničili in nato še skupaj izberejo tiste, ki se jim zdijo najboljše za izvedbo. Ciljamo na projekte, ki bodo mlade aktivirali in vplivali na kvaliteto življenja občanov; takšne, ki bodo izvedeni na javnih mestih in bodo dostopni vsem. Zraven tega se moramo držati samo še zgornje meje denarnega limita. Želimo, da se v mestu (za mlade) kaj spremeni na bolje. S Com’On Maribor nudimo tudi podporo vsem sodelujočim tako pri natančni pripravi, kot tudi sami izvedbi ideje - da bo uresničena tako, kot so si jo mladi zamislili,« pojasnjuje Milovanovič.

Kdo se lahko prijavi?

Idejo lahko prijavi ekipa vsaj treh ljudi, starih med 15 in 29 let, na tej spletni strani, kjer vse nadobudne, ustvarjalne in domiselne mladiče čaka preprost obrazec za idejo. Vsaka ekipa lahko prijavi do 5 idej oziroma projektov, nato pa bodo lahko za najboljšo idejo glasovali vsi mladi iz Maribora, ki bo nato tudi izvedena.

»Doseči želimo vključitev mladih v odločanje glede porabe javnih sredstev na lokalni ravni. Mlade želimo spoznati z mehanizmi, ki so jim na voljo za to, da lahko vplivajo na lastno okolje.«

Projekt je pilotni in tako tudi vprašljiv, zaradi letošnjega nezadostnega števila prijav pa svojo pot ponovno začenja v letu 2019. Prvi pilotni poskus je pokazal nezadostno aktivacijo mladih v Mestni občini Maribor. S participativnim proračunom za mlade začenjajo že v začetku koledarskega leta, in tako bo tudi možnost za oddajo predlogov odprta takoj po sprejetju proračuna Mestne občine Maribor. 

»Naš kratkoročni cilj je uspešna izvedba participativnega proračuna za mlade; da bi pridobili dovolj predlogov za izbor in glasovanje. Po novem letu bo znano, če bo potrebna še ena pilotska izvedba projekta. Naš dolgoročni cilj je prevzem tega modela participativnega proračuna za mlade s strani občine, ta pa bi ga potem vsako leto tudi izvajala.«

»Bodi zrav’n!«

»Mladim špila. Najtežje je pritegniti pozornost ... Ko se to zgodi, zadeve stečejo zelo aktivno, mladi imajo super ideje. Menim, da mlade podcenjujemo, ko govorimo o njihovi pasivnosti. Morda se moramo malo samokritično zazreti vase, da smo pravzaprav mi tisti, ki jih ne znamo doseči.«

Občine in četrti, ki prevzemajo takšne prakse, ki dajejo prebivalcem možnost, da mesto sooblikujejo, so dokazano uspešnejša. Pa ne samo v političnem in gospodarskem smislu. Tudi kar zadeva mestni aranžma, povečano volilno udeležbo in nenazadnje zadovoljstvo, srečo ljudi samih.

In slon?

»V Pragi so izvedli participativni proračun za otroke. Obiskali so jih na osnovnih šolah in jih pozvali k idejam: kako bi bilo njihovo mesto boljše? V mestu so imeli nek prazen trg. Otroci so predlagali, da bi na tem trgu postavili kip slona, ideja pa je bila izglasovana daleč pred vsemi ostalimi. In postavili so kip slona. Ampak kje je fora? Otroke na tak način že od malega spodbujamo k sodelovanju v lokalnem okolju in jih v družbo vključujemo kot mlade državljane. Da se občutijo in dojemajo kot del skupnosti. To je super: vsi, ki vidijo tisti kip, lahko vedo, da so ga otroci izglasovali; otroci pa, da je to nekaj, k čemur so v mestu pripomogli, pomagali ustvariti, njihovo.«

Mladi! Vam špila? Veste, kaj (v) mestu manjka? Če bi lahko karkoli, kaj bi? Po novem letu bo izdan javni poziv za predloge. Stok iz udobja domačega kavča ni ničesar spremenil? Tukaj je priložnost, ki se ponuja. Vzemi … ali pusti.

Avtorica: Lara Turk