Novo poročilo Agencije Republike Slovenije za okolje razkriva enormne izpuste ogljikovega dioksida v času obratovanja Magne Steyr v občini Hoče – Slivnica.

Agencija Republike Slovenije za okolje je izdala osnutek okoljevarstvenega soglasja za gradnjo Magne Steyr z natančnim popisom morebitnih posledic, ki bi jih sama gradnja kot obratovanje utegnili imeti na okolje. Kaj emisije toplogrednih plinov v času gradnje in obratovanja pomenijo za okolje, se lahko prepričate sami.

Z novim poročilom nič več zatiskanja oči

V proizvodnih halah Magne Steyr bo glavni vir onesnaževanja zraka predstavljala naprava za površinsko zaščito avtomobilskih karoserij, srednji kurilni napravi in gorilniki na zemeljski plin. V času obratovanja bodo prav tako prisotne emisije toplogrednih plinov kot posledica transporta delavcev, kemikalij in podobno. Četudi sta župan občine Hoče – Slivnica Marko Soršak in direktor podjetja Urbis, ki je februarja predstavilo okoljsko poročilo o okoljskih vplivih nove proizvodnje, zatrdila, da gre za zelo varno dejavnost, pa bo morda novo poročilo Agencije RS za okolje spremenilo njun lahkoten pogled na kočljivo stanje.

»Naslovni organ ocenjuje vpliv nameravanega posega in kumulativni vpliv nameravanega posega in z njim povezanih posegov na kakovost zraka kot velik,« pišejo v poročilu Agencije RS za okolje.

Enormni izpusti CO2 med obratovanjem

V času gradnje bodo prisotne emisije delcev PM10 in emisije toplogrednih plinov, pa vendar naj bi bila emisija delcev PM10 ob upoštevanju omilitvenih ukrepov zmerna (0,091 kg/h) in pod pragom za povečane emisije. Medtem pa je bilo v sklopu izračuna emisije ogljikovega dioksida ugotovljeno, da bo v času gradnje 1.263 kilogramov emisij na uro, kar vsekakor ni zanemarljivo. Glede na to da se verjetno ne bo gradilo 24 ur na dan, pa se številka še niti ne približa tisti, ki jo napovedujejo za čas samega obratovanja.

V sklopu izračuna je bilo ugotovljeno, da bo v času obratovanja emisija ogljikovega dioksida znašala 114.928 kilogramov na dan. Vendar to so le številke. Nekdo, ki mu tovrstne statistike niso znane in pozna zgolj izraze »onesnažen zrak«, »smog«, in podobno, se morda nakremži, saj številka zveni dokaj visoko.

Pravzaprav je to število tako visoko, kot če bi en avto s povprečnimi izpusti vozil neprestano 186 ur,  potniško letalo A747 pa bi brez prestanka vozilo 3,6 ure. To je prav tako enako izpustom ob energetski porabi povprečne hiše v devetih letih. Pogosto poslušamo, da so največji onesnaževalci prav krave v velikih farmah. No, če njihovo škodljivo aktivnost prenesemo v Hoče, bo takšen izpust ekvivalenten produkciji skoraj devetih ton govedine na dan. To številko dobimo tudi, če na dan izgori 40 ton premoga ali 30 ton olja.

Trud za ohranjanje čistega zraka boj z mlini na veter?

Če pomislimo, kaj bi lahko v vsakdanjem življenju storili, da si prihranimo tolikšno obremenitev okolja, se le še bolj nakremžimo. Tolikšno emisijo ogljikovega dioksida bi si prihranilo 77 hiš, ki bi eno leto pridobivale energijo s pomočjo solarnih celic. Enako količino vnosov v zrak bi prihranilo 230 gospodinjstev, če bi namesto z avtomobilom v službo ali šolo odšli peš ali s kolesom. 380 gospodinjstev bi moralo, če bi dnevno želelo zmanjšati emisije ogljikovega dioksida za 114 tisoč kilogramov, eno leto namesto vroče uporabljati mlačno ali toplo vodo. Skratka, četudi se prebivalci vse naokrog nove tovarne opremijo s solarnimi panelami, v službo vozijo le s kolesi in kopajo s komaj toplo vodo, bi njihov trud lahko primerjali z boji z mlini na veter.

Ti, ti, sebični kmetje

Da ne govorimo o kmetijski dejavnosti na tem območju. Pritožbe kmetov, češ da se morajo v zameno za 3000 delovnih mest odreči kvalitetni zemlji, od katere so odvisni, lahko nenadoma razumemo malo bolje. So mar sebični? Odvisno, s katere perspektive gledamo. Če sebičnost enačimo s trudom za ohranjanje (glede na bližino avtoceste vsaj solidno) čistega zraka in neonesnažene zemlje, da bi lahko jedli ekološke, neomadeževane kumare, potem jim to res lahko očitamo.

Vpliv onesnaženega zraka bi tako utegnili čutiti v naseljih Bohova, Slivnica, Rogoza, Spodnje in Zgornje Hoče, Pivola, Polana, Čreta, Slivnica, Radizel, Orehova in Hotinja vas.

Ozrimo se čez ramo

Kdaj v zgodovini države, ki jo v tujih medijih novačimo kot zelen biser izpod Alp, smo svojo bogato rodovitno prst, čisto vodo in zrak preprosto odmislili v zameno za prihod tujih multinacionalk, ki bodo vsem tem ponosu odvzele tisto, s čimer se najbolj ponaša? Seveda pa s prsti ne gre kazati le na tuje zavojevalce, ki bodo zelene pokrajine pokrili s sivino – lahko se ozremo v sosednje Slovenske Konjice, kjer se z grozno onesnaženo Dravinjo in potokom Bezenščica zaradi odvajanja tehnoloških vod okoliških tovarn ukvarjajo že dvajset let. Država pa vse to dopušča.

Merilnega mesta za kakovost zraka tam sploh nimajo

Težava je tudi v tem, da »stalnih merilnih mest v okviru državnega monitoringa kakovosti zraka na območju občine Hoče - Slivnica ni, prav tako ne na območju sosednjih občin Ruše, Slovenska Bistrica, Rače - Fram in Miklavž na Dravskem polju«. Edino merilno mesto v bližini se nahaja severno od občine Hoče – Slivnica, v Mariboru. Naše mesto je že sedaj uvrščeno v območje I. stopnje onesnaženosti, kar pomeni, da presegamo mejne in ciljne vrednosti za delce PM10 in ozon, zlasti v zimskem času. Sicer pa, dokument, ki opisuje okoljske razmere okoliških prebivalcev ob Magni Steyr, le ni povsem pesimističen. No, vsaj ne v primeru, če se upoštevajo vsi varnostni vidiki. Kako točno nameravajo rešiti hoški zrak, če na območju ne obstaja niti merilno mesto kakovosti zraka, pa zaenkrat ostaja nejasno.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice