Na mariborskega župana se je vsul nov plaz očitkov. Mestni svetnik Igor Jurišič je na župana Arsenoviča naslovil poziv za zasaditev dreves na Gregorčičevi ulici, kot so sprva načrtovali. Drevesa tako sedaj brez vode neposejana stojijo brez vode v koritih.
Po tem, ko je več deset različnih organizacij, društev, zavodov in posameznikov ljubljanskega župana Zorana Jankovića v javnem pismu pozvalo k odločnejšemu ukrepanju zoper posledice podnebnih sprememb v prestolnici, med katerimi je tudi vročina, je do podobnega prišlo tudi v Mariboru.
Mariborski mestni svetnik Igor Jurišič je na Sašo Arsenoviča, župana Mestne občine Maribor, naslovil poziv za zasaditev dreves na Gregorčičevi ulici, kot so sprva predvidevali.
A do zasaditve ni prišlo, pri čemer Jurišič kot očitek tudi navaja, da so drevesa zasajena neposredno pred nastanitvenim obratom župana.
Mesta se čez dan močno segrejejo
Zgoščena pozidava in odpadna toplota zaradi človekove dejavnosti, pri čemer izstopajo klimatske naprave in motorji z notranjim izgorevanjem, povzročata nekoliko toplejše urbano območje v primerjavi z okoliškim podeželskim območjem.
Nastane tako imenovani 'učinek toplotnega otoka'. Takrat je temperatura v mestu za nekaj stopinj višja od temperature v okolici.
Umeščanje novih zelenih in vodnih površin v mesto lahko ublaži učinek urbanega toplotnega otoka.
»Številne raziskave potrjujejo, da so višje temperature in toplotni otoki prisotni predvsem v tistih predelih mest, kjer ni veliko dreves ali druge zelene infrastrukture,« pojasnjuje arboristka Tanja Grmovšek: »Za lokalne prebivalce pa lahko njihovo pomanjkanje pomeni povečano zdravstveno tveganje in slabše bivalne pogoje.
Kot pravi Grmovšek, bi lahko drevesa v času vegetacijske dobe poimenovali tudi naravna klimatska naprava. Ustrezno razporejena mestna drevesa v urbanem okolju lahko namreč temperaturo zraka znižajo tudi do osem stopinj Celzija.
Z drevesi se poleti znatno znižujejo temperature
V tujini že dalj časa velja, da so mestna drevesa enako pomemben element kot stavbe in ostala mestna infrastruktura. Imajo pa zelo veliko vlogo pri ohranjanju kakovosti življenja ljudi v mestu in biotske pestrosti ter zagotavljajo številne druge pozitivne funkcije, ki jih drevesa omogočajo.
Podobnega mnenja je tudi Igor Jurišič, ki je v pozivu mariborskemu županu navedel, da so se po razlagi obrnili tudi na Nikolaja Stareta, strokovnjaka s področja krajinske arhitekture.
»Parkovne površine so najpomembnejša prvina mesta glede na njihovo velikost, saj je v poletnem času znatno nižja temperatura, večja vlažnost, bolj čist zrak, manj prahu, večja je zaščita pred vetrovi, pred ultravijoličnimi žarki in nalivi ter ne nazadnje zelo ugodno vplivajo na psiho človeka,« navaja Stare.
Jurišič mariborskemu županu: »Posadite drevesa«
Jurišič pri tem navaja, da so se v Stranki mladih - Zeleni Evrope za javni poziv odločili tudi zaradi tega, ker mariborska občina ni zasadila dreves na Gregorčičevi ulici, kot je bilo sprva načrtovano.
»Ob teh besedah kot mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope ne morem mirno gledati, kako že kupljena drevesa nebogljeno in brez vode v koritih na vročini čakajo na odločitev vodstva Mestne občine Maribor, zato v imenu predvsem prihodnjih generacij županu v dveh besedah sporočam: posaditve drevesa,« je jasen Jurišič.
Pri tem navaja, da se mariborska občina pri tem naslanja na dejstvo, da bi posajena drevesa zakrivala obnovljeno fasado.
»Izgovorov seveda ne morem sprejeti. Prvič zato, ker so drevesa načrtovana precej poredko, drugič zato, ker je smiselno izbran steblasti gaber, ki se bistveno manj razbohoti v širino, kot ostale drevesne vrste, ter tretjič zato, ker so drevesa zasajena neposredno pred nastanitvenim obratom župana Arsenoviča na Vojašniškem trgu, kjer dreves nikdar ni bilo,« še poudarja Jurišič.
Tako mariborskega župana poziva, da kot je bilo načrtovano, na Gregorčičevi ulici posadijo drevesa in s tem posledično preneha »z urbanističnim vandalizmom«.
