Podnebne spremembe v Mariboru niso več stvar prihodnosti, temveč vsakdana. Mesto se sooča z daljšimi vročinskimi valovi, redkejšim sneženjem in naraščajočimi obremenitvami urbanih območij. Kakšna je pot naprej in kako se nanjo pripravlja občina?
Vremenski ekstremi so v Mariboru in drugod po Sloveniji vse pogostejši, vročinski valovi trajajo dlje, padavinski vzorci pa postajajo vse bolj spremenljivi.
Podnebne spremembe se kažejo v različnih oblikah – od višjih povprečnih temperatur do zmanjšanja števila dni s snežno odejo in pogostejših izrednih vremenskih pojavov. Vse več podatkov kaže, da se podnebje spreminja tudi na lokalni ravni in da so učinki teh sprememb že opazni v vsakdanjem življenju prebivalcev.
Tudi Maribor se je v zadnjih desetletjih občutno spremenil. Povprečne letne temperature naraščajo, sneženje postaja vse redkejše, pogostost ekstremnih vremenskih pojavov pa se povečuje. Ob tem pa urbanizacija in prostorski razvoj dodatno stopnjujeta učinke vročinskih otokov in obremenjujeta vodne vire.
V odziv na te vse bolj izrazite izzive je Mestna občina Maribor pripravila vrsto strateških ukrepov, združenih v Lokalnem energetskem in podnebnem konceptu, s katerim želi mesto usmeriti na pot trajnostnega razvoja in večje podnebne odpornosti.
Kaj torej razkriva zadnje poročilo in kako se bo mariborska občina še naprej borila proti podnebnim spremembam?
Temperature na ravni države vztrajno naraščajo
Podnebne spremembe se na območju države, tudi Maribora, najbolj izrazito kažejo v dvigu temperature zraka.
V Sloveniji se je ozračje od leta 1961 do danes segrelo za skoraj dve stopinji Celzija, v primerjavi z drugo polovico 19. stoletja pa ocenjeni dvig znaša že 2,5 stopinje.
Leto 2024 je bilo na državni ravni z odklonom 1,8 stopinje Celzija daleč najtoplejše leto do zdaj in že štirinajsto zaporedno leto, ki je toplejše od normale.
Ob tem so se ogreli vsi letni časi, razen jeseni, medtem ko so hladna obdobja vedno redkejša in manj izrazita. Tako se po podatkih vremenoslovcev nadaljuje naraščajoč trend naraščanja povprečne letne temperature, ki se je začel v sedemdesetih letih preteklega stoletja in je statistično značilen.
Vedno bolj vroč je tudi Maribor
Tudi na meteorološki postaji Maribor - Vrbanski plato povprečna letna temperatura v zadnjih letih narašča. Če smo še leta 2020 zabeležili 11 toplih dni, se je to število lani povečalo na kar 90 dni.
Število vročih dni pa se je iz ničle v letu 2020 do leta 2024 povzpelo na 41.
Na drugi strani pa upada tudi število mrzlih obdobij in dni. Če je bilo v obdobju med letoma 1961 in 1990 hladnih 96 in ledenih 22 dni, se je to v obdobju od 1981 do 2010 zmanjšalo na 87 hladnih in 19 ledenih dni.
Podobno kaže tudi število dni s snežno odejo. Še v letih 1961–1990 je bilo v povprečju 59 dni na leto s snegom na tleh, v obdobju od 1981-2010 pa je to povprečje padlo na 50 dni. Če si ogledamo zadnja leta, smo v letu 2021 zabeležili 23 dni s snežno odejo, lani pa le še devet dni.
Vročinski otoki v industrijskih in trgovskih conah
Specifična raba tal v mestu še dodatno prispeva k višjim temperaturam. Beton in asfalt se segrevata močneje kot tla porasla z vegetacijo, zato urbana območja delujejo kot toplotni otoki.
Temperatura v središčih mesta ali industrijskih conah je ponoči občutno višja kot na obrobju. Po analizah izstopajo območja Tezna, Melja in Studencev, pa tudi trgovski kompleksi okoli Europarka, Tržaške ceste in bolnišnice.
To pomeni, da bodo stanovanjske soseske v bližini teh območij v prihodnje še bolj izpostavljene vročinskim obremenitvam, kar lahko vpliva na zdravje, kakovost bivanja in rabo energije.
Strategija občine: energetska prenova in prilagajanje
Pričakovani scenariji kažejo, da se bo dvig temperature nadaljeval – do sredine stoletja še za približno eno stopinjo Celzija, do konca stoletja pa skupno za dve. Poletja bodo še bolj vroča, zime še krajše in z manj snega, padavinski režimi pa bodo ostali nepredvidljivi.
Mestna občina Maribor se na izzive zato odziva z Lokalnim energetskim in podnebnim konceptom, ki določa cilje in usmeritve do leta 2031.
Splošni cilj je zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za vsaj 20 odstotkov, izboljšati energetsko učinkovitost za desetino in povečati delež obnovljivih virov energije na najmanj 30 odstotkov vse porabljene energije. V praksi to pomeni manjšo rabo energije, več sončnih elektrarn in postopno opuščanje fosilnih goriv.
V stanovanjskem sektorju se načrtuje, da bo do leta 2031 kar dve tretjini energije za ogrevanje prihajalo iz obnovljivih virov, kot sta sončna energija in lesna biomasa. Javne stavbe bodo doživele energetske prenove – vsaj tri odstotke površin letno, z izstopanjem zgodovinsko pomembnih objektov.
Uporaba kurilnega olja bo postopoma odpravljena, stavbe pa bodo prešle na učinkovitejše in čistejše ogrevalne sisteme.
Med ukrepi povečanje uporabe mestnega javnega prometa
Na področju prometa bo poudarek na zmanjševanju izpustov in povečanju uporabe mestnega javnega prometa – do 2031 za 20 odstotkov.
Tudi mestna razsvetljava bo varčnejša, skladno z evropskimi smernicami, medtem ko se sektor oskrbe z energijo usmerja v decentralizacijo in širšo rabo sončne energije.
Posebno težo ima tudi prilagajanje na vremenske ekstreme, kot so poplave, suše in vročinski valovi. Mesto načrtuje ozelenjevanje javnih površin, zaščito ranljivih območij in boljšo pripravo na naravne nesreče.
Maribor pa že zdaj izvaja vrsto projektov: energetske prenove stavb, trajnostna javna naročila, ureditev vodne infrastrukture, prenove cest in javnih objektov – vse to je del sistemskega pristopa, s katerim želi občina zagotoviti kakovostno in podnebju prijazno prihodnost.
