Od 1. julija nov prispevek: Kaj bomo morali plačevati in zakaj?

Z začetkom julija vsi zaposleni in upokojenci začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, kar bo omogočilo financiranje nove mreže socialne in zdravstvene pomoči.

Prispevek znaša odstotek bruto plače za zaposlene in odstotek neto pokojnine za upokojence. Enak znesek prispevajo tudi delodajalci.

Zaposleni s povprečno plačo - 2430 evrov bruto bo tako na primer mesečno prispeval okoli 24 evrov, skupaj z delodajalcem skoraj 50 evrov.

Prejemnik povprečne pokojnine (990 evrov neto) bo plačeval približno deset evrov mesečno.

Kdo je upravičen do dolgotrajne oskrbe?

Od 1. junija je mogoče oddati vlogo za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, ki bo v polni veljavi z julijem. Upravičeni so starejši, bolni ali invalidni odrasli, osebe z izgubo intelektualnih sposobnosti ali starostno oslabelostjo. 

Vlogo lahko oddajo elektronsko ali osebno na eni od 16 vstopnih točk, ki delujejo v okviru centrov za socialno delo.

Po oceni svetovalca na domu bodo prosilci razvrščeni v eno od petih kategorij, odvisno od potreb. Vsaka kategorija določa število ur pomoči na teden od 20 do 110 ur.

Upravičencu se bo nato izdelal osebni načrt oskrbe, ki lahko vključuje pomoč pri prehrani, higieni, premikanju, zdravilih, gospodinjskih opravilih.

»Načrt vključuje storitve, kot so zdravstvena nega, fizioterapija, delovna terapija in socialna oskrba,« je pojasnjuje Carmen Rajer s centra za socialno delo Posavje za Rtvslo.si.

Kdo bo izvajal storitve?

Izvajalci bodo določeni. Lahko so to občinski zavodi, domovi za starejše, zdravstveni domovi ali posebej ustanovljene službe. Model se bo prilagajal že obstoječim strukturam v lokalnih skupnostih.

Sistem dolgotrajne oskrbe ponuja tudi štiri temeljne pravice, ki jih ni mogoče kombinirati med seboj: oskrbovalec družinskega člana, dolgotrajna oskrba na domu, oskrbovanje v instituciji, denarni prejemek (na voljo od 1. decembra)

Dolgotrajna oskrba na domu ni enaka pomoči na domu

Pomoč na domu ostaja – kot socialnovarstvena storitev – a je ločen sistem, ki ga financirajo občine in uporabniki. Nova dolgotrajna oskrba pa vključuje tudi zdravstvene storitve, kot so priprava in dajanje zdravil, prehranjevanje oseb z motnjami požiranja in tako dalje.  

Od januarja 2024 je sicer možno, da za upravičenca skrbi družinski član, ki živi na istem naslovu, je brez kazenske evidence in opravi osnovno usposabljanje. Oskrbovalec prejme 1,2-kratnik minimalne plače, če skrbi za enega, 1,8-kratnik, če za dva upravičenca.

Od 1. julija bodo lahko to vlogo prevzeli tudi upokojenci, ki bodo ob nadomestilu ohranili 40 odstotkov svoje pokojnine.

Od 1. decembra pa bodo oskrbovalci upravičeni do 21 dni letnega odmora, v katerem oskrbo organizira država. Gre za pomembno razbremenitev za tiste, ki skrbijo za bližnje.

Od decembra dalje bodo posamezniki lahko namesto storitev izbrali denarni prejemek (vloge bodo mogoče že od 1. novembra). Namenjen je tistim, ki si pomoč organizirajo sami. Višina mesečnega prejemka po kategorijah je od 89 do 491 evrov.

Znižanje stroškov v domovih za starejše

Z decembrom bodo stanovalci domov za starejše, ki se bodo vključili v sistem dolgotrajne oskrbe, plačevali le še nastanitev in prehrano, medtem ko bo oskrbo krila država.

Upravičenci lahko zaprosijo tudi za e-oskrbo, ki vključuje pametne naprave (alarmi, senzorji, GPS ...) in 24-urno spremljanje. Sistem omogoča 25 evrov mesečnega dodatka in enkratni znesek 50 evrov za vzpostavitev naprave.