S komasacijo do nižjih stroškov obdelave kmetijskih površin

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije upravlja z 72.847 hektarji državnih kmetijskih zemljišč in gozdov, kar predstavlja dobrih 9 odstotkov vseh kmetijskih površin v Sloveniji. 

S preko 17.000 zakupnimi in najemnimi pogodbami Sklad neposredno vpliva na življenje tisočih kmetov po vsej državi. 

Poslanstvo Sklada ni zgolj upravljanje, temveč aktivno izboljšanje vrednosti zemljišč, ki jih ima v lasti. 

Med najpomembnejšimi orodji za doseganje tega cilja sta dve vrsti agrarnih operacij: agromelioracije, s katerimi se izboljšuje kakovost posameznih parcel, in komasacije, s katerimi se rešuje strukturna razdrobljenost kmetijskih površin.

Komasacija je upravni postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in razdelijo med lastnike tako, da vsak dobi čim bolj zaokrožene, pravilnejše parcele. 

Razdrobljenost kmetijskih zemljišč, ki je ena temeljnih ovir slovenskega kmetijstva, se tako sistemsko odpravlja. Hkrati znižuje stroške obdelave, olajša dostop do mehanizacije in poenostavi uveljavljanje kmetijskih subvencij. 

Za lastnike je postopek brezplačen, saj stroške krije Sklad, sredstva pa so sofinancirana iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027.

Obsežne komasacije po celotni Sloveniji, tudi na Podravskem

V letu 2025 je Sklad začel izvajati 15 komasacij po vsej Sloveniji, ki skupaj zajemajo več kot 2.200 hektarjev kmetijskih površin. Med njimi so bili trije projekti v neposredni okolici Maribora. 

Prvi je bil na komasacijskem območju Dragučova – Močna, ki leži v južnem delu Občine Pesnica, deloma pa sega v Občini Lenart in Mestno občino Maribor. 

Obsega 329,4 hektarjev kmetijskih površin v šestih katastrskih občinah z 808 parcelami. Povprečna parcelna površina znaša zgolj 0,4 hektarja, parcele so nepravilnih oblik, evidentirano stanje pa se bistveno razlikuje od dejanskega v naravi. 

V okviru komasacije, ki je v teku, ima Sklada v upravljanju približno 230 hektarjev, površine pa ima v zakupu ena pravna oseba (PP-Agro d.o.o.) in 19 fizičnih oseb. Stroški komasacije so ocenjeni na preko pol milijona evrov.

Drugo komasacijsko območje Gradiška – Kungota se nahaja delno v jugovzhodnem delu Občine Kungota in delno v jugozahodnem delu Občine Pesnica.

Obsega 321,2 hektarja v 8 katastrskih občinah s 458 parcelami in povprečno parcelno površino 0,7 hektarjev. Sklad upravlja z 262 hektarji, ki jih imata v zakupu PP-Agro d.o.o. in 9 fizičnih oseb. Tudi v tem primeru so stroški ocenjeni na preko pol milijona evrov.

Tretje komasacijsko območje Pekre – Studenci leži v jugovzhodnem delu Mestne občine Maribor. Gre za najmanjše od treh območij: 102 hektarjev v 2 katastrskih občinah s 300 parcelami in povprečno parcelno površino 0,32 hektarja. 

Gre za edino od treh komasacij, ki je v celoti zaključena. Tako so jeseni 2024 lastniki in zakupniki nastopili posest na novih parcelah po novi razdelitvi. Dodatno je pomembno, da je poleg komasacije bila izvedena tudi agromelioracija, kar je še izboljšalo kakovost parcel in vrednost zemljišč. 

Stroški, ki jih je Sklad vložil v projekt, so znašali 245.496,03 evra (vključno z agromelioracijo), od tega je 219.198,69 evra pridobil na razpisu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Primerjava komasacij in korist za lastnike zemljišč