Vodja soboškega okrožnega državnega tožilstva bo podal predlog za disciplinski postopek zoper državno tožilko, ki je napihala krepko nad dovoljeno mejo.
Policisti so pred dnevi ustavili murskosoboško državno tožilko 47-letno Anico Šoštarič, ki je za volan sedla pijana. Šoštaričevi naj bi preizkus alkoholiziranosti pokazal kar dva promila alkohola, kar je štirikrat nad mejo dovoljenega. Kazen za ta prekršek je visoka, in sicer globa 1200 evrov, osemnajst kazenskih točk in odvzem vozniškega dovoljenja.
Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti Drago Farič je že v sredo zatrdil, da bo odločitev o ukrepih sprejel v naslednjih dneh in slednjega se je tudi držal.
Farič nam je v telefonskem pogovoru potrdil, da je sprejel odločitev in danes na vrhovno tožilstvo podal pisni predlog za uvedbo disciplinskega postopka.
Sicer pa je iz drugega odstavka 92. člena Zakona o državnem tožilstvu razvidno, da pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko podajo vodja državnega tožilstva, pri katerem državni tožilec opravlja državnotožilsko službo, generalni državni tožilec, Državnotožilski svet in minister.
Možne disciplinske sankcije so pisni opomin, zmanjšanje plače, ustavitev napredovanja, premestitev na drugo državno tožilstvo ali prenehanje funkcije državnega tožilca, ki je tudi najhujša možna sankcija.
Na Vrhovnem državnem tožilstvu poudarjajo, da vožnje pod vplivom alkohola preko zakonsko dovoljene meje ne tolerirajo, tudi če je izven službenega časa, saj takšno ravnanje tožilca kot javnega funkcionarja krši ugled poklica državnega tožilca.
Na pravosodnem ministrstvu pa pravijo, da so s primerom seznanjeni samo iz medijskih objav, zato zadeve ne morejo komentirati.
»Bi pa želeli izpostaviti, da so bili s sprejemom Zakona o državnem tožilstvu v letu 2011 nadgrajeni in opredeljeni številni vzvodi vodij državnih tožilstev ter generalnega državnega tožilca, prav tako je bil bistveno prenovljen položaj, sestava in pristojnosti Državnotožilskega sveta, ki je tako pridobil okrepljeno vlogo organa tožilske samouprave kot enega od stebrov uspešnega delovanja državnega tožilstva. Pri Državnotožilskem svetu je imenovana tudi Komisija za etiko in integriteto, ki med drugim sprejema načelna mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev Kodeksa državnotožilske etike,« so zapisali.
Kodeks državnotožilske etike narekuje, da se mora državni tožilec vesti v službi in zunaj nje na način, da ne škoduje svojemu ugledu in ugledu državnega tožilstva kot celote. Dolžan je paziti na svoje izjave, dostojen osebni videz in obnašanje na javnih mestih.
