So labodi, ki so postali že zaščitni znak Maribora, pozimi res lačni?

Labodi so na neki način zaščitni znak Drave, če ne kar Maribora. Nekatere Mariborčane skrbi, da so labodi pozimi, ko je mraz in sneg lačni. Na občini odgovarjajo, da labodom nič ne manjka.

Tako se je eden od njih na platformi Izboljšajmo Maribor oglasil s pobudo, da bi občina ponovno prevzela nabavo hrane oziroma koruze za labode.

Kot je opisal na omenjeni platformi večina labodov prezimi v Mariboru, in so v mrazu in snegu lačni. Dodaja, da jih hrani eden od občanov samoiniciativno s hrano, ki jo zbira na različnih mestih.

»V prejšnjih letih je občina financirala nabavo hrane, s katero je nato občan hranil labode.«

30 kilogramov koruze oziroma deset evrov na dan

Kot je še zapisal, je potekalo tako, da je občina financirala koruzo, ki jo je nabavilo javno podjetje Snaga, in jo nato občan razdelil labodom. Tak sistem je veljal več let, potem pa naj bi se to ustavilo.  

Predlaga, da se podobni sistem ponovno uvede.

»Gre za 30 kilogramov koruze na dan, kar cenovno znaša okoli deset evrov dnevno. Se pravi 300 evrov mesečno krat štiri zimske mesece,« je še zapisal.

Dodaja, da naj bi občan vedel, kje, kako in kdaj hraniti labode, ter da sodeluje z različnimi službami in da je prepoved hranjenja prostoživečih živali nesmiseln izgovor. 

Hranjenje labodov ni potrebno

Vendar so pa na Mestni občini Maribor jasni, da hranjenje vodnih ptic strokovnjaki ornitologi odsvetujejo, strokovna mnenja pa so tista, na katera se morajo nasloniti.

Dodajajo, da je labod grbec zavarovana živalska vrsta, ki v Sloveniji ni ogrožena, njihovo število v zadnjih desetletjih celo močno narašča.

»Dodatni ukrepi, ki bi izboljševali življenjske pogoje za uspevanje vrste v Sloveniji zato niso potrebni. Tudi hranjenje prostoživečih labodov zato ni potrebno ne v poletnem, kotu tudi ne v zimskem času,« dodajajo na mestni občini.

Prej slabo kot dobro

Dodajajo, da je Javno podjetje Snaga v preteklosti res labode krmilo s koruzo predvsem iz razloga, da bi bilo hranjenje pravilno urejeno in bi bilo stihijskega hranjenja manj, vendar to v zadnjih letih opuščajo tudi po navodilu stroke in zaradi negativnih učinkov povečanja populacije.

»Labodi se v Mariboru zadržujejo v veliki meri - v zimskih mesecih jih je tudi preko 200 osebkov labodov - prav zaradi krmljenja.

Če tega ne bi bilo, imajo vse možnosti, da odletijo in prezimujejo oziroma se zadržujejo na krajih, kjer si lahko hrano poiščejo sami v naravi, se pravi, da se enakomerneje razporedijo po primernih vodnih habitatih v okolici,« dodajajo. 

Zaradi hranjenja gnezdenje na neprimernih lokacijah

Na Mestni občini Maribor sicer dodajajo, da 'udomačenost' labodov zaradi hranjenja povzroča tudi njihovo gnezdenje na neprimernih lokacijah, do česar je prišlo tudi lani. 

»Mestna občina Maribor vsakič poskrbi za varnost labodjih družin, predvsem z nameščanjem informativnih tabel in postavljanjem zaščitnih ograj okoli gnezd.

Kljub temu je bila v lanskem letu povožena labodka, ukradeni mladički …« so jasni.

Ker so pa labodi na Lentu postali že zaščitni znak, bodo pridobili dodatna mnenja in nasvete Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in drugih pristojnih institucij, »ukrepali pa bomo v skladu s priporočili stroke,« še pravijo na občini.